{"id":1660,"date":"2020-05-13T11:08:05","date_gmt":"2020-05-13T09:08:05","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/oce-nas\/"},"modified":"2020-05-13T11:24:18","modified_gmt":"2020-05-13T09:24:18","slug":"oce-nas","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/oce-nas\/","title":{"rendered":"O\u010de na\u0161"},"content":{"rendered":"

Emocija je: Kapital
Denar je: O\u010de na\u0161.<\/em><\/p>\n

zgodba<\/p>\n

Mlad mehi\u0161ki migrant Pedro v\u00a0iskanju izseljenega in bojda uspe\u0161no situiranega o\u010deta, ki ga ni \u0161e nikoli videl, s\u00a0skupino nelegalnih priseljencev pre\u010dka mejo in se odpravi v\u00a0New York. Na poti se spoprijatelji s\u00a0Juanom in mu poka\u017ee pismo, v\u00a0katerem mu je mrtva mati razkrila o\u010detovo identiteto. Ko prispejo v\u00a0New York, se Pedro zbudi in ugotovi, da je ostal brez svojih stvari in da je njegov novi \u00bbprijatelj\u00ab prav tako izginil. Znajde se sam v\u00a0tujem okolju, medtem ko Juan uspe\u0161no nave\u017ee stik z\u00a0njegovim o\u010detom, da bi mu kot la\u017eni sin ukradel te\u017eko prislu\u017eeno premo\u017eenje.<\/p>\n

Na povr\u0161ini je O\u010de na\u0161<\/strong> napeta drama o\u00a0ukradeni identiteti, vendar gre obenem tudi za film o\u00a0dru\u017einskih odnosih in dvoumni naravi morale, nenazadnje pa tudi o\u00a0prekletstvu denarja, kapitala, ki vse bolj spodriva vse druge vrednote.<\/p>\n

V\u00a0srcu filma ti\u010di labirint prevar in izjalovljenih upanj, drobovje in pravi obraz velemesta New Yorka\u00a0\u2013 kraja, kjer je ve\u010dina ljudi tujcev, dru\u017eine pa ne definirajo ve\u010d toliko krvne vezi, temve\u010d deljene izku\u0161nje in potreba po \u010dlove\u0161kem\u00a0stiku.<\/p>\n

Aktualna, moralno pretresljiva zgodba\u00a0\u2013 nekje med politi\u010dnim trilerjem in gr\u0161ko tragedijo.<\/p>\n

zanimivosti<\/p>\n

O\u010de na\u0161<\/strong> je nastal v\u00a0okvirih povsem neodvisne in skromne produkcije; v\u00a0svetovno orbito in k\u00a0slavi je film izstrelila \u0161ele presti\u017ena nagrada na festivalu Sundance. Z\u00a0nadvse napeto, pretresljivo in ve\u010dplastno zgodbo pa je mlademu scenaristu in re\u017eiserju pred kamero vseeno uspelo privabiti kopico izku\u0161enih igralcev mehi\u0161kega porekla. Vlogo o\u010deta je tako odigral Jesus Ochoa, eden najbolj cenjenih mehi\u0161kih igralcev, ki je v\u00a0vlogi pokvarjenega policista zaznamoval tudi odli\u010den film Tonyja Scotta Telesni \u010duvaj (Man on Fire, 2004). V\u00a0vlogi la\u017enega sina Juana nastopi Armando Hernandez, ta hip najbolj obetaven mehi\u0161ki igralec najmlaj\u0161e generacije, pravega sina Pedra pa je odigral Jorge Adrian Espindola, ki smo ga lahko ob\u010dudovali \u017ee v\u00a0Trikrat pokopanem Melquiadesu Estradi (The Three Burials of Melquiades Estrada, Tommy Lee Jones, 2005). \u010ceprav se film dogaja v\u00a0New Yorku, natan\u010dneje v\u00a0\u010detrti Brooklyna, ki jo poseljujejo prete\u017eno \u0161pansko govore\u010di priseljenci, se ve\u010dina dialogov odvija v\u00a0\u0161panskem jeziku. Ker pa Christopher Zalla \u0161pan\u0161\u010dine ne obvlada najbolje, je tudi zavoljo tega svojim nadarjenim igralcem dopustil, da so ve\u010dino dialogov kreirali oziroma improvizirali sami, ker je nedvomno doprineslo k\u00a0izjemnemu ob\u010dutku naturalizma, ki pre\u017eema film. Svojo zaslugo pri tem ima vsekakor tudi Igor Martinovi\u0107, sijajni direktor fotografije beograjskega porekla, ki delo na podro\u010dju biv\u0161e Jugoslavije izmenjuje z\u00a0delom v\u00a0tujini: nazadnje je tako posnel enega najbolj\u0161ih hrva\u0161kih filmov lanskega leta, Buick Riviera Gorana Ru\u0161inovi\u0107a, ter letos z\u00a0oskarjem nagrajeni dokumentarni film \u010clovek na \u017eici (Man on Wire, James Marsh,\u00a02008).<\/p>\n

iz prve roke<\/p>\n

\u00bbIdeja za film se je porodila iz resni\u010dne zgodbe mojega najbolj\u0161ega prijatelja iz Argentine. Ko mu je potekla \u0161tudentska viza, se je v\u00a0Brooklynu zaposlil kot kuhinjski pomo\u010dnik in po njegovem delu sva se pogosto dru\u017eila. Spoznal sem njegove sodelavce. Predstavljal sem si nekoga, ki nima dru\u017eine in denarja ne po\u0161ilja domov. Ker je v\u00a0dr\u017eavi nelegalno, ne more imeti ban\u010dnega ra\u010duna in je prisiljen nekje skrivati svoj denar. Pojavila se je ideja tega denarja. Pravzaprav je kup bankovcev vse, kar ima ta \u010dlovek za pokazati v\u00a0zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih \u017eivljenja. Nenadoma dobi ve\u010dji pomen. Resni\u010dno gre za sliko tega kupa\u00a0\u2013 tega papirja\u00a0\u2013 ki je vse, kar \u010dloveku na koncu preostane, zato predstavlja tako veliko upanje in ranljivost.<\/p>\n

Filmu sem dal naslov O\u010de na\u0161 iz ve\u010d razlogov. Za za\u010detek sem hotel poudariti odnos med Juanom (vsiljivcem, la\u017enim sinom) in Diegom. Film govori o\u00a0iskanju dru\u017eine. In ko se kon\u010da, sem \u017eelel, da \u017ee sam naslov filma pod\u010drta razvoj odnosa med tema dvema likoma. Diego v\u00a0filmu postane o\u010de, Juan pa sin. Dejstvo, da nista krvna sorodnika, je pravzaprav klju\u010dnega pomena tako za mojo osebno izku\u0161njo dru\u017eine (mislim, da isto velja za mnoge prebivalce New Yorka) kot tudi za film sam: dru\u017eino pogosto najdemo na najbolj neobi\u010dajnih mestih. Vsekakor obstajajo kak\u0161ni ljudje, ki se bodo zoperstavljali tak\u0161ni transformaciji, vendar je vsaj zame \u017ee naslov filma omogo\u010dil, da sem jasno povedal, kako\u00a0\u010dutim.<\/p>\n

Kot drugo sem od nekdaj verjel, da de\u010dka v\u00a0filmu ve\u017ee nekak\u0161na nevidna sila, na katero namiguje \u017ee svojilni zaimek v\u00a0naslovu. Sta brata po usodi. Okoli\u0161\u010dine ju pripeljejo do tega, da svoji vlogi zamenjata na na\u010din, ki presega dobeseden pomen te\u00a0fraze.<\/p>\n

Kot tretje pa se lahko naslov bere kot specifi\u010dno referenco na molitev. Kot otrok sem to molitev recitiral vsako no\u010d in poleg upanja, ki mi ga je vlivala, me je vedno izredno fasciniral tudi naslednji verz: odpusti nam na\u0161e dolgove, kakor tudi mi odpu\u0161\u010damo svojim dol\u017enikom. \u017de kot otroka me je globoko prizadela predpostavka te molitve, da bom na neko\u010d vsakodnevno prizadeval druge, drugi pa bodo prizadevali mene. Gre za idejo, ki po mojem mnenju odlo\u010dilno razbija dominantno moralno paradigmo na\u0161e dru\u017ebe (ki jo tako mo\u010dno pod\u010drtava Hollywood) in po kateri se svet deli na dobro in zlo. Problematiziranje te paradigme je bil br\u017ekone moj odlo\u010dilni motiv pri snemanju filma.\u00ab Christopher Zalla, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret re\u017eiserja<\/p>\n

Christopher Zalla<\/strong> se rodi leta 1974\u00a0v\u00a0Keniji. V\u00a0mladosti se veliko seli ter \u017eivi v\u00a0Afriki, Evropi in Ju\u017eni Ameriki. Dela kot tesar, ribi\u010d na Aljaski, sedaj pa je \u017ee deset let nastanjen v\u00a0New Yorku, kjer se pre\u017eivlja kot profesionalni filmski re\u017eiser. Na univerzi Columbia je diplomiral iz filmske re\u017eije in nekaj \u010dasa delal kot asistent re\u017eije. O\u010de na\u0161 je njegov celove\u010derni prvenec.<\/p>\n

kritike<\/p>\n

\u00bbKako dru\u017ebeni problem predelati v\u00a0eksisten\u010dno dramo? O\u010de na\u0161, celove\u010derni prvenec re\u017eiserja in scenarista Christopherja Zalle, napravi to tako, da se izogne liberalisti\u010dnemu posplo\u0161evanju ter situacijo mehi\u0161kih ilegalnih priseljencev obravnava kot lopovski triler, za name\u010dek za\u010dinjen \u0161e z\u00a0tematiko izgubljene in najdene identitete. Ta strategija se Zalli obnese: O\u010de na\u0161 je ve\u0161\u010de napravljen in energi\u010den film, tudi tema\u010den in poln tru\u0161\u010da, mestoma mra\u010dnja\u0161ki, vendar vedno takten. Beremo ga lahko tudi kot bli\u017enjega sorodnika Bu\u00f1uelove klasi\u010dne v\u00a0slume ume\u0161\u010dene drame Pozabljeni (Los Olvidados, 1950)\u00a0\u2013 ne toliko v\u00a0smislu zgodbe same, kot po na\u010dinu, na katerega se ukvarja z\u00a0motivoma konflikta in karakterizacije. Zdi se, kot da bi Zalla \u0161e enkrat poustvaril Bu\u00f1uelove tipske figure (zmedeni dobri de\u010dek in njegov malopridni alter ego, \u017eenska dvomljive nravi in slepi skopuh) v\u00a0neki drugi drami, postavljeni v\u00a0nek drug kot dru\u017ebene kleti.\u00ab
J. Hoberman, The Village\u00a0Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbO\u010de na\u0161 je vse drugo, samo standardna jokava melodrama ne, kakr\u0161no bi pri\u010dakovali od severnoameri\u0161kega re\u017eiserja, ki se ukvarja s\u00a0poni\u017eanim spodnjim razredom. Gre za polnokrven triler, ki svoja moralno nasprotujo\u010da si emigranta po\u0161lje v\u00a0spopad za ukradeno identiteto in dru\u017einske sanje.\u00ab
Robert Koehler, Variety<\/em><\/p>\n

dodatne dejavnosti<\/p>\n

Film je primeren tudi za \u0161olski ogled z\u00a0dijaki. Priporo\u010damo, da uporabite pedago\u0161ko gradivo<\/a><\/strong>.<\/p>\n

__________________________________________________________<\/p>\n

O\u010cE\u00a0NA\u0160<\/p>\n

ne morem pozabiti
ne morem odpustiti<\/p>\n

pahnjen sem
v\u00a0odsotnost<\/p>\n

v\u00a0druga\u010dnost
v\u00a0osamitev<\/p>\n

v\u00a0steklo
brez o\u010desa<\/p>\n

Igor Bizjan<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Emocija je: KapitalDenar je: O\u010de na\u0161. zgodba Mlad mehi\u0161ki migrant Pedro v\u00a0iskanju izseljenega in bojda uspe\u0161no situiranega o\u010deta, ki ga ni \u0161e nikoli videl, s\u00a0skupino nelegalnih priseljencev pre\u010dka mejo in se odpravi v\u00a0New York. Na poti se spoprijatelji s\u00a0Juanom in mu poka\u017ee pismo, v\u00a0katerem mu je mrtva mati razkrila o\u010detovo identiteto. Ko prispejo v\u00a0New York,<\/p>\n","protected":false},"featured_media":32844,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1660"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32844"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1660"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}