{"id":1656,"date":"2020-01-03T13:04:19","date_gmt":"2020-01-03T12:04:19","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/jesenski-vrtovi\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:56","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:56","slug":"jesenski-vrtovi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/jesenski-vrtovi\/","title":{"rendered":"Jesenski vrtovi"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><\/p>\n<p>Zgodba o\u00a0Vincentu, odstavljenem ministru, ki skupaj s\u00a0polo\u017eajem izgubi tudi svojo hinavsko dru\u0161\u010dino in ljubico. \u017divljenjsko sre\u010do spet odkriva med tovari\u0161i\u00a0\u2013 z\u00a0u\u017eivanjem v\u00a0vinu, glasbi in ponovnem obiskovanju krajev, kjer je odra\u0161\u010dal. Ob sre\u010danju z\u00a0naslednikom mu brez sovra\u0161tva ali privo\u0161\u010dljivosti re\u010de: \u00bbUtrujen si videti. Na, popij\u00a0malo.\u00ab<\/p>\n<p>Najnovej\u0161a mojstrovina gruzijskega hedonista\u00a0\u2013 \u010dudovita sanjarija o\u00a0svetu skromnih, drobnih radosti; o\u00a0tem, kako se v\u010dasih \u0161ele na jesen znova poka\u017ee \u017eivljenje.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbNe namigujem na to\u010dno dolo\u010deno obdobje, \u0161e manj na resni\u010dna dejstva. Osnova filma je pojav, ki ga vsi poznamo: \u010dlove\u0161ki pohlep, \u017eeja po ve\u010dji mo\u010di. Gre za prispodobo te sku\u0161njave, s\u00a0katero se v\u00a0nekem obdobju \u017eivljenja vsi spopadamo; za te\u017enjo, opa\u017eeno pri politikih na\u0161ega \u010dasa, ki zagrizeno divjajo po poti mo\u010di, ki se vedno kon\u010da s\u00a0polomom. Ljudje, ki hlepijo po mo\u010di, so v\u00a0mojih o\u010deh vedno nekoliko bolni, telesno ne povsem normalni! Trudijo si nadeti avreolo modrih ljudi, ki vedo, kaj delajo. Toda vsi se motijo. In ker se vsi motijo, je to prizadevanje za doseganje mo\u010di vedno osme\u0161eno. Veliko ljudi je modrej\u0161ih in bistrej\u0161ih, toda njim ne gre za mo\u010d. \u017de od nekdaj je tako.\u00ab<br \/><em>Otar Iosseliani<\/em><\/p>\n<p><strong>portret re\u017eiserja<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbOtar Iosseliani je ve\u010dkrat poudaril, da se ne glede na dejstvo, da \u017ee od prve polovice osemdesetih \u017eivi in ustvarja v\u00a0Parizu, po\u010duti kot Gruzijec, ter da so potemtakem njegovi francoski filmi gruzijski, sam pa je gruzijski re\u017eiser. Seveda je treba pri tem takoj pripomniti, da moramo to izjavo razumeti povsem v\u00a0estetskem smislu, saj se v\u00a0Iosselianijevih filmih, \u010de naj uporabim posre\u010den izraz Sergea Toubiane, njegova nacionalna pripadnost izra\u017ea prvenstveno kot un regard \u00e9tranger\u00a0\u2013 tujski, oddaljeni, celo \u00bbodtujeni\u00ab pogled emigranta na lastno sodobnost, kulturo, na zgodovino in \u010dlove\u0161ko civilizacijo nasploh, torej dale\u010d stran od vsakr\u0161nega nacionalizma in kakr\u0161nih koli ideologij. Otar Iosseliani je na prvi pogled stilisti\u010dno prepoznaven avtor, estet, svetovljan in duhovni aristokrat, otrok enega najstarej\u0161ih kr\u0161\u010danskih narodov, kajti prihaja iz de\u017eele, ki premore ne\u0161teto kulturnozgodovinskih spomenikov neprecenljive vrednosti. Iosselianijevi filmi nedvomno nosijo nespregledljiv pe\u010dat njegovega \u0161tudija glasbe, ki ga je leta 1952\u00a0na Dr\u017eavnem konservatoriju v\u00a0Tbilisiju kon\u010dal z\u00a0diplomo iz kompozicije, dirigiranja in klavirja, ter \u0161tudija matematike v\u00a0Moskvi, ki ga ni dokon\u010dal, ker ga je premamila in zasvojila sedma umetnost. Leta 1958\u00a0je zre\u017eiral svoj prvi kratki film Akvarel, \u010dez tri leta pa diplomiral iz re\u017eije na Dr\u017eavnem filmskem in\u0161titutu VGIK. \u0160estdeseta in sedemdeseta leta v\u00a0Sovjetski zvezi niso bila niti najmanj naklonjena njegovi ustvarjalnosti, saj se je s\u00a0cenzuro sre\u010dal \u017ee na samem za\u010detku. Film April (1961) so vrgli v\u00a0bunker za dobrih deset let, medtem ko se je Iosseliani kar nekaj \u010dasa pre\u017eivljal kot mornar na ribi\u0161ki ladji in pozneje v\u00a0metalur\u0161kem obratu, iz \u010desar verjetno do neke mere izvira pre\u017eetost vseh njegovih poznej\u0161ih filmov z\u00a0neuklonljivo voljo po svobodi, nekak\u0161en duh vagabundstva, \u017eelja po duhovni in socialni osvobojenosti. Iosselianiju se je po uspehu filma Pastorala (1978) dokon\u010dno posvetilo, da si bo umetni\u0161ko svobodo moral poiskati zunaj meja rodne grude. \u017divljenje, kot ga vidi Iosseliani, \u010de sodim po vsepre\u017eemajo\u010dem ironi\u010dno-satiri\u010dnem, na trenutke celo parodi\u010dnem tonu njegovih filmov, ima o\u010diten nagib navzdol, smer \u010dasovno napredujo\u010de degradacije, ki je socialna, duhovna in materialna, vendar z\u00a0Deleuzovo definicijo filmskega naturalizma nima prav ni\u010d opraviti. Nasprotno. \u010ceprav se tako v\u00a0Luninih ljubljencih kot \u0161e bolj plasti\u010dno in premo\u010drtno v\u00a0novej\u0161ih filmih Lov na metulje in Zbogom, rodna gruda ukvarja z \u00bbdiskretnim \u0161armom (sodobne) bur\u017eoazije\u00ab, je ta njegova stopnjevana tematska triada po svoji obliki in u\u010dinku fluidnosti ob\u010dutno bli\u017eje francoski tradiciji iz tridesetih let, poeti\u010dnemu realizmu. Iosseliani v\u00a0svojih filmih na na\u010din logi\u010dno-matemati\u010dne kompozicije mozai\u010dne sestavljanke in lirske abstrakcije glasbenega dela pripoveduje o\u00a0prehodni naravi kultur, tradicij, objektov, pri \u010demer sociolo\u0161ki pogled pri njem nikoli ne prevlada nad poeti\u010dnim, ampak se z\u00a0njim zliva v\u00a0celoto; vsa Iosselianijeva umetnost, pravi, je v\u00a0opazovanju stvari v\u00a0njihovem kro\u017eenju, v\u00a0stalnem neravnovesju, vedno v\u00a0spreminjanju, vedno v\u00a0teku. \u010casovna in poeti\u010dna razse\u017enost sta poleg komi\u010dne v\u00a0njegovem opusu temeljni.\u00ab<br \/><em>Mateja Valentin\u010di\u010d,\u00a0Ekran<\/em><\/p>\n<p><strong>izbrana filmografija<\/strong><\/p>\n<p>2006\u00a0<strong>Jesenski vrtovi<\/strong> (Jardins en automne)<br \/>2002\u00a0<strong>V\u00a0ponedeljek zjutraj<\/strong> (Lundi matin)<br \/>1999\u00a0<strong>Zbogom, rodna gruda<\/strong> (Adieu, plancher des vaches!)<br \/>1996\u00a0<strong>Razbojniki, 7.\u00a0poglavje<\/strong> (Brigands, chapitre VII)<br \/>1992\u00a0<strong>Lov na metulje<\/strong> (La chasse aux papillons)<br \/>1984\u00a0<strong>Lunini ljubljenci<\/strong> (Les favoris de la Lune)<br \/>1970\u00a0<strong>\u017divel je pojo\u010di drozg<\/strong> (Iko shashvi mgalobeli)<br \/>1966\u00a0<strong>Ko odpada listje<\/strong> (Giorgobistve)<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbMalokdo danes je tako spreten koreograf minimalisti\u010dne burke kot v\u00a0Franciji nastanjen Gruzijec Otar Iosseliani. Jesenski vrtovi, pro\u017ena, prismojena in vizualno dovr\u0161ena meditacija na temo izmuzljive mo\u010di proti drobnim \u017eivljenjskim u\u017eitkom, je skorajda brez besed nanizana serija dolgih posnetkov, v\u00a0katerih nastopajo raznorazni \u010dudaki. Oro\u017eje, eksoti\u010dne divje \u017eivali, ilegalni delavci in improvizirana to\u010dilnica gina; vse to se pome\u0161a v\u00a0radostno, vriskajo\u010do celoto.\u00ab<br \/><em>Lisa Nesselson, Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKo Gruzijci tujcem pripovedujejo o\u00a0izjemni lepoti svoje de\u017eele, se v\u00a0\u017eelji, da bi se \u010dim bolj pribli\u017eali vsej njeni razse\u017enosti, radi zate\u010dejo k\u00a0neki legendi, ki pripoveduje o\u00a0\u010dasu geneze sveta. A\u00a0tisti, ki mu je legenda namenjena, lahko kaj kmalu ugotovi, da veliko ve\u010d kot o\u00a0lepoti Gruzije pove o\u00a0naravi samih Gruzijcev, saj mu razkrije njihovo morda najzna\u010dilnej\u0161o zna\u010dajsko potezo, ki se konstantno izra\u017ea tako v\u00a0vsakdanjem \u017eivljenju, kot tudi v\u00a0njihovi umetnosti. Legenda gre nekako takole: Bog je dokon\u010dal svoje delo in se ponosno zazrl vanj\u00a0\u2013 na eni strani prelepo zemeljsko obli\u010dje, na drugi pa raznolika mno\u017eica ljudstev, s\u00a0katerimi ga bo naselil. Nad svojo stvaritvijo je bil tako navdu\u0161en, da se preprosto ni mogel upreti sku\u0161njavi: \u0161e preden zemljo razdeli med ljudstva, sebi izbere njen najlep\u0161i del. Re\u010deno, storjeno. Vanjo zasadi \u0161e naj\u017elahtnej\u0161o trto, katere rujni grozd ga bo ob dnevih po\u010ditka razveseljeval in mu vra\u010dal mo\u010di, nato pa k\u00a0ljudstvom, ki so bila zbrana na gostiji v\u00a0\u010dast stvarnika in njegove stvaritve, po\u0161lje sla z\u00a0novico, da bo vsakemu ljudstvu podaril del zemlje. Vsa ljudstva nemudoma zapustijo gostijo in se podajo v \u2018boj\u2019 za svojo zaplato sveta, le Gruzijci za\u010duda vztrajajo v\u00a0plesu, pitju in veselem petju. Tako minejo dnevi, v\u00a0katerih Bog dokon\u010da naporno delo delitve. Le\u017ee k\u00a0po\u010ditku, ko nenadoma zasli\u0161i glasove, ki kli\u010dejo njegovo ime. Dobrovoljni in dobrohotni Gruzijci so prostodu\u0161no, a sve\u010dano pri\u0161li po svoj del sveta. Toda, saj sem \u017ee vsega razdelil, vi pa ste medtem plesali, pili in peli! Gruzijci mu mirno odvrnejo: seveda, o\u00a0Gospod na\u0161 Stvarnik, presunjeni od lepote tvoje stvaritve in \u010dude\u010di se neizmernosti tvoje modrosti smo s\u00a0petjem in plesanjem tebi v\u00a0\u010dast ter nazdravljanjem, ki te je z\u00a0vsakim kozarcem rujnega bolj gore\u010de \u010dastilo, posku\u0161ali izraziti vsaj del na\u0161e hvale\u017enosti in ob\u010dudovanja. Ganjen jim je Bog podaril zemljo, ki jo je izbral zase, Gruzijci pa so iz pitja in petja naredili posebnost nacionalne identitete, svojevrsten narodni kulturno-umetni\u0161ki izraz. Od tu do Iosselianija pa je le \u0161e majhen korak.\u00ab<br \/><em>Denis Vali\u010d, Kinote\u010dnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>zgodba Zgodba o\u00a0Vincentu, odstavljenem ministru, ki skupaj s\u00a0polo\u017eajem izgubi tudi svojo hinavsko dru\u0161\u010dino in ljubico. \u017divljenjsko sre\u010do spet odkriva med tovari\u0161i\u00a0\u2013 z\u00a0u\u017eivanjem v\u00a0vinu, glasbi in ponovnem obiskovanju krajev, kjer je odra\u0161\u010dal. Ob sre\u010danju z\u00a0naslednikom mu brez sovra\u0161tva ali privo\u0161\u010dljivosti re\u010de: \u00bbUtrujen si videti. Na, popij\u00a0malo.\u00ab Najnovej\u0161a mojstrovina gruzijskega hedonista\u00a0\u2013 \u010dudovita sanjarija o\u00a0svetu skromnih, drobnih radosti;<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1657,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1656"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1657"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1656"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}