{"id":1648,"date":"2021-03-11T15:00:46","date_gmt":"2021-03-11T14:00:46","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/sabina\/"},"modified":"2021-03-11T15:02:05","modified_gmt":"2021-03-11T14:02:05","slug":"sabina","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sabina\/","title":{"rendered":"Sabina"},"content":{"rendered":"

o\u00a0filmu<\/strong><\/p>\n

SABINA<\/strong> je ljube\u010d in pretresljiv portret Sabine Bonnaire, 38-letne avtistke, kot jo vidi in do\u017eivlja njena najbli\u017eja sorodnica, sestra Sandrine Bonnaire, sicer mednarodno znana francoska filmska zvezda. \u017divljenjska zgodba Sabine je upodobljena skozi dru\u017einske filmske posnetke, ki jih je Sandrine posnela v\u00a0petindvajsetih leti Sabinine mladosti in skozi novo filmsko dokumentarno gradivo, ki nam predstavi Sabino kot odraslo avtistko v\u00a0negi zavoda za ljudi s\u00a0posebnimi potrebami.<\/p>\n

Tekom dokumentarca se Sabine razkrije kot rado\u017eiva oseba s\u00a0\u0161tevilnimi talenti, ki jo je pet let zgre\u0161ene hospitalizacije skoraj povsem uni\u010dilo in v\u00a0njej zatrlo voljo do \u017eivljenja. Preme\u0161\u010dena v\u00a0novo in prijaznej\u0161e okolje, Sabina fizi\u010dno, \u010dustveno in intelektualno spet napreduje, vendar ostaja odprto temeljno vpra\u0161anje, \u010de bo dramati\u010dne posledice njenega napa\u010dnega zdravljenja kdaj sploh mogo\u010de v\u00a0celoti odpraviti. Poleg \u010dute\u010dega, intimnega portreta \u010dlove\u0161ke stiske in hkrati poglobljenega eseja na temo dru\u017ebene odgovornosti je dokumentarec mogo\u010de brati tudi kot ostro kritiko zdravstvenega sistema, v\u00a0katerem primanjkuje specializiranih centrov za pravilno obravnavo ljudi s\u00a0posebnimi potrebami.<\/p>\n

intervju z\u00a0avtorico<\/strong><\/p>\n

Zakaj ste se odlo\u010dili za ta film?<\/strong><\/p>\n

Moj izvirni namen je bil prepri\u010dati ali vsaj opozoriti pristojne o\u00a0problemu odgovornosti, ki jo imamo do avtizma, in pri\u010dati v\u00a0imenu vseh dru\u017ein v\u00a0stiski. Moj prvi korak je bil tako politi\u010den. Leta 2001\u00a0sem bila izbrana za botrico mednarodnega dneva, posve\u010denega avtizmu. Na tem polo\u017eaju sem nato ve\u010d let opazovala, s\u00a0kak\u0161nimi stiskami se soo\u010dajo dru\u017eine s\u00a0primeri avtizma, obenem pa ostajajo povsem v\u00a0senci. O\u00a0tem je bilo treba spregovoriti.<\/p>\n

Da bi se soo\u010dili s\u00a0tako intimno temo in na tako radikalen na\u010din, ste kot igralka prestopili breg in kamero vzeli v\u00a0svoje\u00a0roke.<\/strong><\/p>\n

O\u00a0tem filmu sem razmi\u0161ljala leta in leta. Ideja zanj se je izoblikovala \u017ee prvo leto, ko je bila Sabine hospitalizirana, kar je nato skupaj trajalo pet let. Hitro sem opazila, da se njeno stanje v\u00a0bolnici slab\u0161a. To se mi je zdelo abnormalno. Preplavila me je nostalgija za \u010dasi, ko je bila Sabina prava lepotica, sposobna marsi\u010desa. Zakopala sem se v\u00a0stare posnetke Sabine in jih primerjala s\u00a0Sabino zdaj. Na podlagi dveh povsem razli\u010dnih obrazov sem sku\u0161ala razumeti, kaj se dogaja z\u00a0njo. V\u00a0letih, ki so sledila, se je v\u00a0meni kopi\u010dila jeza in nenehno sem si ponavljala, da bom nekega dne posnela film. Vendar sem se od samega za\u010detka bala, da me bodo obto\u017eili nesramnosti in narcisoidnosti, \u010de se lotim tak\u0161nega filma. Dejstvo, da sem postala botrica mednarodnega dneva avtizma, mi je omogo\u010dilo, da sem napravila odlo\u010dilni korak in za\u010dela s\u00a0snemanjem.<\/p>\n

Vsega izpraznjena, \u010drna podoba v\u00a0filmu ozna\u010duje prehod med prej in\u00a0potem.<\/strong><\/p>\n

Pet let, ki jih je Sabina pre\u017eivela v\u00a0bolnici, razumem kot hudo nasilje nad njo. Sabina se je ujela v\u00a0neskon\u010den krog. Zaradi ujetni\u0161tva je postajala nasilna in dobivala vedno ve\u010d zdravil, zaradi katerih je postajala \u0161e bolj nasilja. Obdobje, ki ga je Sabina pre\u017eivela v\u00a0bolnici, sem zato ponazorila s\u00a0\u010drnim kadrom. Kar se mene ti\u010de, je Sabina pre\u017eivela pet let v\u00a0zaporu zaradi zlo\u010dina, ki ga ni zagre\u0161ila. Tam je prestajala hude muke. Kot vidimo v\u00a0mojem filmu, je bila Sabina kot mlada \u017eenska izredno vitalna oseba. Po vrnitvi iz bolnice je ta vitalnost povsem izgubljena in Sabina je reducirana na bledo, mra\u010dno senco svoje prej\u0161nje osebnosti.<\/p>\n

To va\u0161e stali\u0161\u010de je pravzaprav tudi narativno ogrodje\u00a0filma.<\/strong><\/p>\n

Res je. Nisem \u017eelela posneti dokumentarca o\u00a0avtizmu, saj \u0161e danes ne vem, kaj avtizem zares je, temve\u010d pri\u010devanje o\u00a0nekem neuspelem zdravljenju. Z\u00a0drugimi besedami, hotela sem pokazati, da lahko nekdo izgubi skoraj vse pozitivne sposobnosti po zaslugi sistemskega zdravljenja, kakr\u0161nega poznamo. S\u00a0tem pri\u010devanjem no\u010dem povedati, da naj se bolni\u0161nice za umsko prizadete zaprejo in vsa zdravila ukinejo, povedati ho\u010dem le, naj bodo te ustanove le prehoden prostor za oskrbo, ne pa \u017eivljenjski prostor.<\/p>\n

Ena izmed navdu\u0161ujo\u010dih plati va\u0161ega filma je na\u010din, na katerega se vam uspe pribli\u017eati subjektu in obenem ustvariti vtis, da se nih\u010de ne zaveda prisotnosti filmske kamere.<\/strong><\/p>\n

Med snemanjem sem hotela znova odkriti kompleksen in igriv odnos, kakr\u0161nega sva imeli s\u00a0sestro med najinimi potovanji. Sabina je navajena, da jo snemam, kar je seveda olaj\u0161alo delo. Pri snemanju me je tako poleg misli, da po\u010denjam nekaj koristnega, vodila tudi \u017eelja, da obnovim odnos s\u00a0sestro. Nujno je bilo, da sama upravljam s\u00a0kamero, saj je dobesedno moj pogled tisti, ki zaznamuje to zgodbo. Hkrati sem bila sama edina, ki bi lahko pogledala tako od blizu. \u0160e najte\u017eje je bilo tako vendarle ohraniti dolo\u010deno distanco. V\u00a0dolo\u010denih primerih sem zato uporabila dve kameri, vendar se je naposled kar osemdeset odstotkov vsega materiala, ki sem ga posnela, zna\u0161lo v\u00a0filmu.<\/p>\n

izjave kritikov<\/strong><\/p>\n

\u00bbRe\u017eijski prvenec igralke Sandrine Bonnaire je ganljiv, pou\u010den in premi\u0161ljen pogled na svojo mlaj\u0161o sestro, katere avtizem je bil diagnosticiran \u0161ele po skoraj treh desetletjih. \/..\/ Na kar najbolj neposreden na\u010din je prikazana razlika med zgolj rahlo \u00bbdruga\u010dno\u00ab Sabino kot najstnico, vitko in privla\u010dno mladenko, ki se veseli izleta v\u00a0New York in igra na klavir, ter njenim stanjem danes, po seriji bivanj v\u00a0razli\u010dnih mentalnih ustanovah. Neko\u010d \u017eivahna Sabina je zdaj sedemdeset funtov te\u017eja, potrebuje stalno pomo\u010d in mirjenje, saj je izgubila voljo do \u017eivljenja, ki jo je izkazovala v\u00a0mladosti, ko je bila nenehno obdana z\u00a0brati in sestrami. Dokumentarec je intimen, vendar nikoli transgresiven\u2026, informativen, vendar nikoli klini\u010den. Sandrine Bonnaire je ustvarila mo\u010dno izjavo o\u00a0omejenosti ljubezni pred obli\u010djem kroni\u010dne bolezni, ki postaja vedno huj\u0161a, ter o\u00a0pere\u010di potrebi po ve\u010djem \u0161tevilu posebnih ustanov, v\u00a0katerih so pacienti dele\u017eni nege, kakr\u0161no zares potrebujejo.\u00ab
Lisa Nesselson, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbGloboko inteligenten, ganljiv izpovedni esej. \/\u2026\/ Film Sandrine Bonnaire na\u010denja travmati\u010dno vpra\u0161anje: je bil mentalni propad Sabine res neobhoden? Sabine morda ni bilo treba hospitalizirati, vendar bi Sandrine na neki to\u010dki neizbe\u017eno zapustila dom in do neke mere tudi Sabina. Intenzivnost zgodnjih video posnetkov obeh sester namiguje na zametke dolo\u010denega tragi\u010dnega narcisizma re\u017eiserke: melanholi\u010dna slutnja, da je uboga in zbegana zapu\u0161\u010dena sestra skriti dvojnik glamurozne filmske zvezdnice, ki je zapustila dom in \u0161la osvajat svet.\u00ab
Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

nagrade<\/strong><\/p>\n

Film je bil premierno predvajan leta 2007\u00a0v\u00a0Cannesu, v\u00a0sekciji Quinzaine des r\u00e9alisateurs, kjer je prejel nagrado mednarodnega zdru\u017eenja filmskih kritikov FIPRESCI.<\/p>\n