{"id":1646,"date":"2020-01-03T13:04:18","date_gmt":"2020-01-03T12:04:18","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/13\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:56","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:56","slug":"13","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/13\/","title":{"rendered":"13"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong><\/p>\n

Dvaindvajsetletni S\u00e9bastien s\u00a0svojo priseljensko dru\u017eino siroma\u0161no \u017eivi v\u00a0zakotnem francoskem obmorskem mestecu. Med popravljanjem sosedove strehe nehote sli\u0161i pogovor o\u00a0pri\u010dakovanem paketu, ki naj bi dru\u017eini prinesel veliko bogastvo. S\u00e9bastien v\u00a0tem zasluti svojo \u017eivljenjsko prilo\u017enost ter prestre\u017ee paket, ki vsebuje vrsto nadrobnih in skrivnostnih navodil. S\u00e9bastien jim sledi; privzame la\u017eno identiteto in se naenkrat potopi v\u00a0mra\u010den, srhljiv podzemni svet, v\u00a0katerem ljudje brezobzirno in dobesedno kockajo z\u00a0\u017eivljenji drugih \u2026<\/p>\n

Vizualno osupljiv, stiliziran triler obenem u\u010dinkuje kot prvovrstna \u0161tudija suspenza, vredna Hitchcocka, Leoneja ali mojstrovin filma noir, in kot socialno anga\u017eirana prispodoba tujstva v\u00a0tuji de\u017eeli.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong><\/p>\n

Nizko prora\u010dunski 13\u00a0je po premieri na bene\u0161kem filmskem festivalu in zmagi na kultnem festivalu Sundance spro\u017eil tak prepih, da je ameri\u0161ki distributer nemudoma odkupil film, pri \u010demer ga ni nameraval poslati v\u00a0kino, temve\u010d z\u00a0ve\u010djim prora\u010dunom posneti ameri\u0161ko razli\u010dico; usoda ki je zadnjem \u010dasu doletela tudi katalonsko \u017eanrsko uspe\u0161nico Snemaj! ([REC]). G\u00e9la Babluani je, za razliko od Kataloncev, na priredbo pristal zgolj pod pogojem, \u010de scenarij za ameri\u0161ki kontekst predela in jo ponovno zre\u017eira sam. Skoraj pet let trajajo\u010da produkcija, v\u00a0kateri je mladi re\u017eiser in scenarist s\u00a0te\u017eavo prestal vse studijske pritiske in naposled izbojeval svojo vizijo, je predvidena za leto\u0161njo premiero v\u00a0Cannesu ali Benetkah, v\u00a0njej pa nastopa te\u017eka liga hollywoodskih igralcev, kot so npr. Mickey Rourke, Jason Statham, Ray Liotta, Ray Winstone, Ben Gazzara in Michael Shannon. Glavno vlogo S\u00e9bastiena (zdaj Vince) je Babluani zaupal Samu Rileyju, znanemu po izjemni upodobitvi rokenrol legende Iana Curtisa v\u00a0nedavnem filmu Antona Corbijna Nadzor (Control, 2007), za nastop v\u00a0filmu pa sta mo\u010dno lobirala tudi Brad Pitt in George Clooney.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong><\/p>\n

\u00bbPogosto me preplavljajo isti otro\u0161ki spomini, fiksirane podobe, kot prameni svetlobe, ki predirajo temo. Te podobe so vedno vsaj v\u00a0obrisih prisotne. Ko pa sem hotel ponovno odkriti njihov devi\u0161ki zna\u010daj, sem ugotovil, da ne premorem ve\u010d orodja za to; da ob\u010dutek nedol\u017enosti nepovratno pripada preteklosti. V\u00a0filmu sem \u017eelel poustvariti izmuzljiv ob\u010dutek prek potovanja po zaprtih svetovih, po vozli\u0161\u010du razli\u010dnih mo\u017enih \u017eivljenjskih poti in interesov, pri \u010demer je edini mo\u017eni izhod hladen instinkt pre\u017eivetja. Izku\u0161nja zajedavcev, ki samo opazujejo, je zelo podobna izku\u0161nji tistih, ki so dejansko vpleteni v\u00a0igro. Nisem jih hotel prikazati kot slabe ljudi, kot zajedavce, temve\u010d kot dostojanstvene, lepe. Zelo naravni so v\u00a0svoji preprostosti, v\u00a0svojem na\u010dinu bivanja, v\u00a0popolni odsotnosti vesti. Zaradi tega so stvari \u0161e bolj grozljive. V\u00a0njih ni ve\u010d niti kan\u010dka \u010dlove\u010dnosti. To zgodbo sem napisal, ko sem bil star devetnajst let, dve leti po tem, ko sem iz Gruzije pri\u0161el v\u00a0Francijo. Povezana je bila z\u00a0obdobjem mojega \u017eivljenja, ki je bilo nasi\u010deno z\u00a0vsemi najslab\u0161imi stvarmi na svetu. V\u00a0tem filmu sem med drugim hotel spregovoriti o\u00a0\u010dlovekovih negativnih plateh.\u00ab
G\u00e9la Babluani, scenarist in re\u017eiser<\/em><\/p>\n

portret re\u017eiserja<\/strong><\/p>\n

G\u00e9la Babluani se leta 1979\u00a0rodi v\u00a0gruzijskem Tbilisiju kot prvi sin re\u017eiserja Temurja Babluanija, \u010digar filmi so bili redno predvajani po presti\u017enih svetovnih festivalih (Cannes ipd.), njegov predzadnji film Sonce nespe\u010dnih (Udzinarta mze, 1992) pa je v\u00a0Berlinu prejel srebrnega medveda za izjemne umetni\u0161ke dose\u017eke. G\u00e9lino otro\u0161tvo so zaznamovale globoke politi\u010dne in ekonomske spremembe, ki jih je po padcu berlinskega zidu prestala njegova domovina, naposled pa \u0161e civilna vojna, v\u00a0kateri so bili spopadi med rivalskimi klani in smrt del vsakdana. G\u00e9la je bil star sedemnajst let, ko je o\u010de svoje \u0161tiri otroke poslal na \u0161tudij v\u00a0Francijo. V\u00a0Parizu je G\u00e9la razvil svoj interes in talent za film, pri \u010demer za klju\u010dne reference \u0161e vedno navaja estetiko svojega o\u010deta ter stare, \u010drno bele sovjetske filme, ob katerih je odra\u0161\u010dal in ki so svojo izpovedno mo\u010d gradili predvsem na podobi. Skupaj z\u00a0o\u010detom, ki se je vmes prav tako izselil v\u00a0Francijo, sta leta 2006\u00a0posnela film Dedi\u0161\u010dina (L’H\u00e9ritage); tudi 13\u00a0je nastal predvsem v\u00a0dru\u017einski produkciji bratov (mlaj\u0161i brat Georges v\u00a0filmu odigra glavno vlogo), sester in svakov.<\/p>\n

kritike<\/strong><\/p>\n

\u00bbZame obstajajo \u0161tirje dobri razlogi za ogled filma 13<\/strong>.\u00a0Prvi: ruska ruleta, kot jo prika\u017ee ta film, vsebuje neprimerno ve\u010d suspenza kot Lovec na jelene<\/strong> Michaela Cimina. Drugi: Po koncu filma se po\u010dutimo, kot da smo v\u00a0sredi\u0161\u010du novega na\u010dina gledanja na resni\u010dnost, predvsem zahvaljujo\u010d \u010drno beli fotografiji v\u00a0cinemascopskem formatu, ki je\u00a0\u2013 kar je ultimativno nasprotje\u00a0\u2013 obenem hladna in vznemirljiva. Tretji: 13<\/strong>\u00a0je morda videti kot film noir in morda to tudi je, vendar govori predvsem o\u00a0ljudeh, o\u00a0jezi in o\u00a0strahu, brez dolo\u010denih vzorcev ali za\u010drtanega \u017eanra, brez vnaprej zastavljenega jezika komunikacije med ustvarjalcem in gledalci. \u010cetrti\u010d: gre preprosto za odli\u010den film. \/\u2026\/ Ljubiti ta film, ga vzeti za svojega in prepri\u010dati druge, naj si ga ogledajo, pomeni pripadati posebnemu klubu. Klubu tistih, ki vse zavedajo, da je danes, ko je prag novega tiso\u010dletja \u017ee prestopljen, film \u0161e vedno lahko in vedno bo umetnost izumljanja novega. Se \u017eelite pridru\u017eiti temu klubu?\u00ab
Giorgio Gosetti, direktor sekcije Bene\u0161ki dnevi filmskega festivala v\u00a0Benetkah<\/em><\/p>\n

\u00bbEkspresivna \u010drno-bela fotografija in sugestivna raba prostora prek cinemascopskega formata v\u00a0prvem delu filma, ki opisuje junakov vsakdan, ustvarjata du\u0161e\u010de vzdu\u0161je brezperspektivnosti, mrtvega \u010dasa, ki ga v\u00a0umeten tok poganjajo le mehanski gibi teles. Kamera je od slednjih odmaknjena, vztrajno jih ri\u0161e kot drobne, sen\u010dne figure na ozadju obla\u010dnega neba, zapu\u0161\u010denega dvori\u0161\u010da in siroma\u0161nih interierjev; vse skupaj bi spominjalo na zgodnjega Jarmuscha, ko ne bi iz ozadja pritiskala zavest, da gre\u00a0\u2013 za razliko od skic ve\u010dnih \u0161tudentov, zapitih muzikantov in zdolgo\u010dasenih zvodnikov\u00a0\u2013 tokrat prekleto zares; da se mrtvilo lahko pogrezne \u0161e globlje. Ko se mladeni\u010d\u00a0\u2013 ne vedo\u010d, kaj ga tam \u010daka\u00a0\u2013 v\u00a0drugem delu filma spusti v\u00a0podzemlje, se pogled nekoliko zo\u017ea: Babluani z\u00a0isto izrazno paleto naenkrat poustvari vzdu\u0161je noir filma \u0161tiridesetih in petdesetih, natan\u010dneje, vzdu\u0161je kultnega Force of Evil Abrahama Polonskega, ki je prvi na edinstven na\u010din zme\u0161al arhetipe mra\u010dnega \u017eanra, bivanjsko stisko posameznika in levi\u010darski socialni anga\u017ema (ter posledi\u010dno \u0161trbunknil na hollywoodsko \u010drno listo); John Garfield in Georges Babluani celo na podoben na\u010din zapolnjujeta in obvladujeta prostor, s\u00a0hitrimi premiki o\u010di in utrujenimi gibi preganjane \u017eivali, ki jo lahko oropajo vsega, tudi \u017eivljenja, samo dostojanstva ne.\u00ab
Jurij Meden,\u00a0Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbMlad gruzijski virtuoz G\u00e9la Babluani nas je presenetil s\u00a0prepri\u010dljivim celove\u010dernim prvencem. Zgodbo je koherentno razvijal, ji ohranjal grozo, ki tako mo\u010dno preveva celotno vsebino. Kaj stori\u0161 za to, da v\u00a0svetu sploh lahko shaja\u0161, kaj vse da\u0161 za minimum \u017eivljenja sebe in svojih bli\u017enjih? Film to vpra\u0161anje prikazuje na primeru gruzijske dru\u017eine v\u00a0Franciji, ki standarde te dr\u017eave te\u017eko dohiteva. \/\u2026\/ Filmska groza se za\u010dne, ko gledalec dojame, da je lahko \u010dlovekovo \u017eivljenje kaj kmalu na dlani imetnika kapitala, ki te z\u00a0lahkoto vr\u017ee v\u00a0nemilost.\u00ab
Rok Govednik, Ekranova Mala \u0161ola pogleda<\/em><\/p>\n

\u00bbUmetni\u0161ki prispevek v\u00a0vedno bolj priljubljen \u017eanr filmov o\u00a0mu\u010denju ter brutalna prispodoba globalne ekonomije.\u00ab
Rob Nelson, The Village Voice<\/em> ___________________________________________________________<\/p>\n

13<\/p>\n

Ti si \u010drno bela
melanholija<\/p>\n

po\u017egan okru\u0161ek
svetlobe<\/p>\n

kletka
v\u00a0glavi, luknja<\/p>\n

razbijaj mi
ostudno po\u0161ast<\/p>\n

preluknjaj
planinski raj<\/p>\n

tiso\u010dkrat
mrtev \u010das<\/p>\n

Igor Bizjan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vizualno osupljiv, stiliziran triler obenem u\u010dinkuje kot prvovrstna \u0161tudija suspenza, vredna Hitchcocka, Leoneja ali mojstrovin filma noir, in kot socialno anga\u017eirana prispodoba tujstva v\u00a0tuji de\u017eeli.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1647,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1646"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1647"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1646"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}