{"id":1642,"date":"2020-01-03T13:04:18","date_gmt":"2020-01-03T12:04:18","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/shine-a-light\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:56","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:56","slug":"shine-a-light","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/shine-a-light\/","title":{"rendered":"Shine a Light"},"content":{"rendered":"

izjava re\u017eiserja<\/strong>
\u00bbMed leti 1963\u00a0in 1970\u00a0sem nenehno poslu\u0161al Rolling Stonese. Naposled se je zgodilo, da je njihova glasba mo\u010dno zaznamovala tudi moj film Ulice zla in precej drugih filmov tudi, do neke mere Pobesnelega bika, vsekakor pa Dobre fante in Casino. Pri vizualizaciji posameznih sekvenc in prizorov v\u00a0Ulicah zla mi je kot neposreden navdih slu\u017eila glasba Rolling Stonesov, \u017eivljenje s\u00a0to glasbo, poslu\u0161anje te glasbe. Ni \u0161lo samo za pesmi, ki sem jih uporabil v\u00a0filmu. \u0160lo je za zvok in vzdu\u0161je njihove glasbe, za njihovo dr\u017eo. Kar nisem mogel nehati poslu\u0161ati. Zraven sem si zami\u0161ljal filmske prizore. In jih interpretiral. Ni \u0161lo samo za domi\u0161ljanje prizorov ali posnetkov. V\u00a0filmsko pripoved sem dejansko preslikaval dogodke iz lastnega \u017eivljenja, pri \u010demer me je navdihovala glasba Rolling Stonesov. Moj dolg do njihove glasbe je neizmerljiv. Sploh ne vem, kaj naj re\u010dem. Sam pri sebi si mislim, da sem ta koncertni film napravil \u017ee pred \u0161tiridesetimi leti. Samo slu\u010dajno sem ga posnel \u0161ele\u00a0zdaj.\u00ab<\/p>\n

o\u00a0re\u017eiserju<\/strong>
Martin Scorsese (rojen leta 1942) po mnenju mnogih velja za najve\u010djega \u0161e \u017eive\u010dega ameri\u0161kega re\u017eiserja. Do danes je posnel \u017ee ve\u010d kot \u0161tirideset celove\u010dernih filmov, med njimi nesmrtne klasike, kakr\u0161ne so Ulice zla (Mean Streets, 1973), Taksist (Taxi Driver, 1976), Pobesneli bik (Raging Bull, 1980), Dobri fantje (1990) in Casino (1995). Shine a Light vsekakor ni njegov prvi spoprijem z\u00a0\u017eanrom koncertnega dokumentarca, saj se je Scorsese na podoben na\u010din poklonil \u017ee Woodstocku in legendarnemu bendu The Band, leta 2005\u00a0pa je posnel tudi epski dokumentarni film o\u00a0Bobu Dylanu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbShine a Light Martina Scorseseja je morda najbolj intimen dokumentarec vseh \u010dasov o\u00a0kak\u0161en \u017eivem rokenrol koncertu. Vsekakor je to dokumentarec z\u00a0najbolj\u0161im pokritjem odrskih nastopov. Skupaj z\u00a0direktorjem fotografije Robertom Richardsonom in devetimi snemalci, od katerih so vsi bodisi oskarjevski nagrajenci ali vsaj nominiranci, je Scorsese posnel koncert Rolling Stonesov septembra leta 2006\u00a0v\u00a0majhni newyor\u0161ki dvorani Beacon Theatre. Rezultat je osupljiva neposrednost, zlitje podobe in glasbe, zmontirano v\u00a0ritmu nastopa. Rezultat je tudi eden najbolj anga\u017eiranih dokumentarcev, kar si jih lahko predstavljate. Kamere niso tam zgolj zato, da bi opazovale protagoniste, protagonist so tudi one same.\u00ab
Roger Ebert<\/em>, Chicago Sun-Times<\/p>\n

\u00bb\u010ce ste od Martina Scorseseja pri\u010dakovali, da bo z\u00a0Rolling Stonesi posnel film v\u00a0slogu svojega Zadnjega val\u010dka, se zbudite. Stonesi namre\u010d \u0161e zdale\u010d niso upokojeni. Niti \u0161e zdale\u010d niso pripravljeni na poslovilni koncert v\u00a0stilu klasi\u010dne elegije iz leta 1978, s\u00a0katero se Scorsese poklonil skupini The Band. V\u00a0Shine a Light nas Stonesi izzovejo, naj jih samo posku\u0161amo odsloviti. Jakost zvoka, hrume\u010di rokenrol, je privita do konca in spro\u017ea fizi\u010dne reakcije. Stonesi igrajo za ob\u010dinstvo, ne za kamero, vendar je okolje tako intimno in Scorsesejeva osredoto\u010denost tako intenzivna, da se zdi, kot da koncert do\u017eivljamo v\u00a0treh dimenzijah. Tak\u0161en film, ki nas uro\u010di in hipoma prestavi v\u00a0sredi\u0161\u010de dogajanja, je lahko posnel samo mojster re\u017eije, ki me\u010de lu\u010d na najbolj\u0161i rokenrol bend na planetu. V\u00a0kino!\u00ab
Peter Travers<\/em>, Rolling\u00a0Stone<\/p>\n

o\u00a0nastajanju filma<\/strong>
Zamisel o\u00a0dokumentarcu se je porodila pevcu skupine Micku Jaggerju, ko je bil bend na sredini turneje Bigger Bang. Sprva naj bi v\u00a0njem predstavili celotno turnejo in ob tem \u0161e njihov najve\u010dji koncert dotlej. \u00bbSprva sem imel v\u00a0mislih filmski zapis o\u00a0na\u0161i veliki turneji,\u00ab se spominja Jagger. \u00bbIn ker smo pripravljali orja\u0161ki koncert na pla\u017ei v\u00a0Riu de Janeiru, sem takoj pomislil, da tak\u0161nega koncerta, pravzaprav dogodka z\u00a0milijonom poslu\u0161alcev na pla\u017ei \u0161e nismo imeli. Pripravili smo \u017ee predra\u010dun in okvirni na\u010drt, kako bi vse to spravili na filmski trak.\u00ab Ko se je kolesje za pripravo tega kolosalnega projekta za\u010delo vrteti, je bilo potrebno izbrati re\u017eiserja, ki bo kos tej nalogi. Za Jaggerja je bil odgovor en sam. \u00bbNa\u0161e mnenje je bilo, da za tako velik projekt potrebujemo zares veliko ime. Dobro je meriti najvi\u0161je,\u00ab pripoveduje pevec med smehom. \u00bbMartin Scorsese je br\u017ekone najbolj nadarjen ameri\u0161ki re\u017eiser, Rolling Stones pa so odli\u010dna rock skupina z\u00a0izbranim pristopom, zato je kombinacija tega tisto, kar edino zmore zagotoviti dve polni zanimivi uri materiala.\u00ab Med najve\u010djimi Scorsesejevimi ob\u010dudovalci je tudi Keith Richards, ki trdi, da je dobesedno \u0161tudiral vse njegove filme. \u00bbZa nekatere znam skoraj vse dialoge na pamet,\u00ab je dejal. Neizmerno ga spo\u0161tuje in zavest, da ga bo re\u017eiral \u010dlovek, ki je re\u017eiral Dobre fante, ga je navdu\u0161evala. Popolnoma mu je zaupal. Jagger je povabil Scorseseja na turnejo, da do\u017eivi vzdu\u0161je tovrstnih koncertov v\u00a0\u017eivo. Tedaj pa se je zamisel o\u00a0snemanju celotne turneje in enega orja\u0161kega koncerta za\u010dela umikati druga\u010dnemu konceptu. \u00bbKadarkoli sem jih videl nastopati in v\u010dasih so me tudi povabili na oder, sem postajal vedno bolj obseden z\u00a0mislijo, da to moram spraviti na filmski trak. Toda za\u010del sem se obra\u010dati k\u00a0bolj intimnemu konceptu dokumentarca, ki bi zadostil tudi zahtevi po prikazu osebnega stika glasbenikov s\u00a0publiko.\u00ab Stonese je seveda takoj ogrel za to, te\u017eava pa je bila, da na turneji niso imeli predvidenih nastopov v\u00a0tak\u0161nem kraju in v\u00a0manj\u0161em krogu ljudi. In turneja sama je bilo popolnoma zasedena s\u00a0koncerti, zato so se za\u010deli spra\u0161evati, kako naj to sploh izpeljejo. Nato je padla zamisel o\u00a0dvorani Beacon. Posebej zagret zanjo je bil Richards, saj je tam \u017ee nastopal pet ve\u010derov zapored s\u00a0svojo skupino X-pensive Winos. Scorsese je ujel naelektrenost in energijo koncerta s\u00a0pomo\u010djo osemnajstih kamer, ki so iz razli\u010dnih kotov zajele vse mo\u017ene trenutke akcije. Seveda sta si umetni\u0161ka sloga izra\u017eanja\u00a0\u2013 Scorsesejev legendarno pikolovski pristop in neobrzdana spontanost glasbenikov\u00a0\u2013 precej nasprotovala. Toda re\u017eiser se jim je znal prilagoditi. Trdi, da je predvidel petinsedemdeset odstotkov dogajanja, a je hkrati vedel, da bo marsikaj druga\u010de, kot je predvidel, zato je z\u00a0mno\u017eico kamer nameraval ujeti vse, kar se bo zgodilo zunaj na\u010drtovanega. Kamere so bile na dobrih, predvsem pa pravih polo\u017eajih, da so sledile nenapovedanemu in ujele spontano liri\u010dnost. Posebej se je zavaroval pred impulzivnostjo benda. \u00bbBilo je lahkotno delati z\u00a0njim in meni celo v\u00a0u\u017eitek,\u00ab trdi kitarist Ronnie Wood. \u00bbDeluje kot odrasel \u0161olar\u010dek. Spro\u0161\u010den je, zlahka se nasmeje in je topel \u010dlovek po osebnosti. Z\u00a0njim ti je prijetno in iz vsakogar zna izvle\u010di najbolj\u0161e.\u00ab<\/p>\n

o\u00a0skupini<\/strong>
Skupina The Rolling Stones se je ustanovila v\u00a0Londonu leta 1962.\u00a0\u010ceprav njihova dr\u017ea ne izra\u017ea izrecne politi\u010dne usmeritve, jim izrazita naklonjenost afroameri\u0161ki glasbi in glasbenikom, od Roberta Johnsona in Muddyja Watersa do Chucka Berryja in Marvina Gayea, daje prepoznaven dru\u017ebeno politi\u010dni pe\u010dat. \u0160estdeseta leta za njih niso bila \u010das miru in ljubezni, bili so predstavniki trdega pragmatizma. Njihove pesmi I\u00a0Can’t Get No Satisfaction, Street Fighting Man, Sympathy For the Devil in Gimme Shelter so brez zadr\u017ekov izra\u017eale nasilje, frustracije in kaos tiste dobe. V\u00a0sedemdesetih so krenili na uspe\u0161no pot konfrontacije in ustvarjalnega pre\u017eivetja ob novodobni pop glasbi. Njihovi albumi Beggars Banquet (1968), Let It Bleed (1969), Sticky Fingers (1971) in Exile on Main Street (1972) upravi\u010deno sodijo med najve\u010dje rokenrol albume vseh \u010dasov. Med nastajanjem albuma Let It Bleed je umrl njihov priljubljeni kitarist Brian Jones. Nadomestil ga je Mick Taylor. Album Some Girls iz leta 1978\u00a0se spogleduje s\u00a0pankom, zlasti po energiji tega glasbenega sloga, ter z\u00a0disko glasbo. Sodi med najbolj\u0161e glasbene stvaritve tiste dekade. V\u00a0tem \u010dasu je kitarist Ronnie Wood nadomestil Micka Taylorja. Na albumu Tatoo You (1981) najdemo dve klasiki njihovega repertoarja, Start Me Up in Waiting For a Friend. Najbolj podcenjen album Dirty Work izra\u017ea Stonese v\u00a0njihovem najbolj neobdelanem in ritmi\u010dnem razpolo\u017eenju. Z\u00a0izidom albuma Steel Wheels (1989) so se prvi\u010d po sedmih letih spet odpravili na turnejo. V\u00a0devetdesetih izidejo trije albumi, Woodoo Lounge (1994), Bridges to Babylon (1997) in izvrstna \u017eiva plo\u0161\u010da Stripped (1995). 21.\u00a0stoletje sta \u017ee zaznamovala albuma Forty Licks (2002) in A\u00a0Bigger Bang (2005). Br\u017ekone je najpomembnej\u0161e dejstvo, da je skupina zakoli\u010dila norme in standarde nastopanja v\u00a0\u017eivo. Za\u010delo se je na turneji leta 1969, ko so jih predstavili svetu kot najve\u010djo rokenrol skupino na svetu\u00a0\u2013 v\u00a0\u010dasu, ko so se Bob Dylan in Beatlesi umaknili v\u00a0zakulisje studiev. Njihovi nastopi v\u00a0\u017eivo, zaznamovani z\u00a0Jaggerjevo eksplozivno eroti\u010dno koreografijo, predstavljajo mejnik in temelje rokenrol ustvarjanja tedaj in za vsa leta pozneje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

izjava re\u017eiserja\u00bbMed leti 1963\u00a0in 1970\u00a0sem nenehno poslu\u0161al Rolling Stonese. Naposled se je zgodilo, da je njihova glasba mo\u010dno zaznamovala tudi moj film Ulice zla in precej drugih filmov tudi, do neke mere Pobesnelega bika, vsekakor pa Dobre fante in Casino. Pri vizualizaciji posameznih sekvenc in prizorov v\u00a0Ulicah zla mi je kot neposreden navdih slu\u017eila glasba<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1643,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1642"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1643"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1642"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}