{"id":1636,"date":"2020-01-03T13:04:17","date_gmt":"2020-01-03T12:04:17","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/sto-zebljev\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:55","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:55","slug":"sto-zebljev","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sto-zebljev\/","title":{"rendered":"Sto \u017eebljev"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Legendarni italijanski mojster Ermanno Olmi v\u00a0svojem deklarirano zadnjem celove\u010dernem igranem filmu pripoveduje zgodbo o\u00a0profesorju, ki uni\u010di neprecenljivo knji\u017eno zbirko, nakar se zate\u010de na idili\u010dno pode\u017eelje, kjer ga preprosti ljudje v\u00a0te\u017eavah zamenjajo za odre\u0161enika.
Mlad, uveljavljen univerzitetni profesor se znajde v\u00a0sredi\u0161\u010du zahtevne policijske preiskave. Na skrivaj zapusti dotedanje \u017eivljenje in se preseli v\u00a0zapu\u0161\u010deno kolibo v\u00a0mirni pode\u017eelski skupnosti na bregu reke Pad. Med pri\u0161lekom in krajevnimi prebivalci se hitro stkejo pristne prijateljske vezi. Za\u017eivi v\u00a0spontanosti in iskrenosti vsakdana. Film raziskuje osebno vero nasproti napisanim dogmam ter napada uporabo knjig kot sredstva za krepitev oblasti in hegemonije.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Ermanno Olmi, rojen leta 1931, velja za enega najpomembnej\u0161ih italijanskih re\u017eiserjev, ki je \u017elahtni duh in modus operandi italijanskega neorealizma uspe\u0161no ponesel vse v\u00a0novo tiso\u010dletje. Njegove umirjene filme odlikuje zrela obravnava praviloma pere\u010dih socialnih in du\u0161evnih stisk, ki tarejo malega \u010dloveka. Za svoj najbolj znani film Drevo za cokle je leta 1979\u00a0v\u00a0Cannesu prejel zlato palmo za najbolj\u0161i film, za film Legenda o\u00a0svetem pivcu pa leta 1988\u00a0v\u00a0Benetkah zlatega leva. Slovenska kinoteka je leta 2004\u00a0pripravila obse\u017eno retrospektivo njegovih del ter tako mojstrov opus pribli\u017eala tudi doma\u010demu ob\u010dinstvu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbV\u00a0ve\u010d ozirih Sto \u017eebljev spominja na Olmijeve najzgodnej\u0161e filme, za name\u010dek z\u00a0dotikom Pasolinija, ki je razviden ne samo iz lokacij, temve\u010d tudi iz igralske ekipe, sestavljene pove\u010dini iz natur\u0161\u010dikov.\u00ab
Jay Weissberg<\/em>, Variety<\/p>\n

\u00bbSto \u017eebljev je liri\u010den slavospev naravi in \u017eivljenju. \/\u2026\/ Film, izmeni\u010dno bister, pronicljiv in misti\u010den, vsebuje nekaj zlatih misli in izobilje du\u0161evne hrane za prebavljanje \u0161e dolgo potem, ko se izte\u010dejo odjavni napisi. Olmijevi liki nas odkrito napeljujejo na to, da vsak nov zasuk v\u00a0zgodbi razumemo kot bibli\u010dno alegorijo, ker pa je sam re\u017eiser ta film ozna\u010dil za svojega poslednjega, smo celo v\u00a0sku\u0161njavah, \u010deravno nekoliko romanti\u010dnih ali predrznih, da protagonistovo zavra\u010danje akademskega statusa interpretiramo kot neke vrste grandiozno in avtobiografsko izjavo mojstra, ki odhaja v\u00a0pokoj. Naj v\u00a0tem primeru u\u017eiva \u0161e mnoga leta bukoli\u010dne sre\u010de.\u00ab
Joe Sheppard<\/em>, The Lumi\u00e8re\u00a0Reader<\/p>\n

o\u00a0re\u017eiserju<\/strong>
\u010ce bi nas kdo vpra\u0161al, kak\u0161en je najprimernej\u0161i klju\u010d za branje filmskega opusa Ermanna Olmija, bi bilo najbolj smiselno odgovoriti, da takega klju\u010da ni. V\u00a0Olmijevem delu ni ni\u010d takega, kar bi bilo te\u017eko razumljivo, za kar bi potrebovali akademski naziv in morali poznati \u0161tevilne kulturne reference. Toda pozor\u00a0\u2013 svet spektakla je poln la\u017enih klju\u010dev, grdih navad, nepopravljive lenobe. Filme gledajo tisti, ki i\u0161\u010dejo dve uri pozabe, ki se \u017eelijo smejati, ki pri\u010dakujejo, da bodo poto\u010dili kako solzo; velika ve\u010dina gledalcev se pred platnom prelevi v\u00a0otroka, ki mu bodo vsak hip povedali pravljico. Vse to je neizogibno, velikokrat celo prav; vse to je del ritualnega sre\u010danja med filmom in njegovimi konzumenti. Toda Olmi od tistih, ki pristopajo k\u00a0njegovemu delu, zahteva zgolj to, da se ne po\u010dutijo, kakor da so v\u00a0kinu, da ne pri\u010dakujejo, da jih bo zapeljala fikcija. Do njegovih filmov je treba imeti enak odnos kakor do \u017eivljenja: svojega in \u017eivljenja sorodnikov, prijateljev, tujcev, s\u00a0katerimi se le be\u017eno sre\u010da\u0161, pa tudi dedov, pradedov, otrok, vnukov in ostalih, ki bodo \u0161e pri\u0161li. Olmijev opus je prepreden s\u00a0preprostimi eksistencialnimi temami (ki pa \u0161e zdale\u010d niso preproste, saj so lastne vsemu \u010dlove\u0161tvu): ljubezen, trpljenje, slu\u017eba, pravi\u010dnost, uresni\u010ditev ciljev. To so velike teme, a avtor jih poda v\u00a0preprostih zgodbah, jih zreducira na fenomenologijo vsakdana, razdrobi v\u00a0\u0161tevilne male resni\u010dnosti. Protagonisti teh zgodb so ljudje iz sodobnosti, v\u010dasih tudi iz preteklosti, vendar ne le me\u0161\u010dani in izobra\u017eenci. V\u00a0Olmijevih filmih so junaki pogosto kmetje, delavci, celo potepuhi; avtor (bolje re\u010deno \u00bboko, ki gleda\u00ab) jih ne opazuje zvi\u0161ka, s\u00a0stali\u0161\u010da resni\u010dne ali nami\u0161ljene superiornosti, temve\u010d ostaja na njihovi ravni. Olmi likov ne vodi za roko, nikamor jih ne sili, jim ne postavlja pogojev: pusti jim, da govorijo po svoje, da po\u010dnejo, kar ho\u010dejo. Njegovi filmi niso napisani, vnaprej na\u010drtovani in dolo\u010deni: niso niti izmi\u0161ljija, temve\u010d prej odsev, pomnjenje, solidarnostna gesta. Olmi ni kot ustvarjalec nikoli sprejel pravil komercialnega filma, Olmi kot \u010dlovek pa si je \u017eivljenje uredil v\u00a0skladu s\u00a0svojimi prepri\u010danji. Ostal je severnjak in se ni preselil v\u00a0Rim, za kraj bivanja si je celo izbral gorsko vasico; zavra\u010dal je hvalo vseh vrst in bil zato v\u00a0dolo\u010denih obdobjih nepriznan in pozabljen; nenehno je prehajal od industrijskega dokumentarca k\u00a0igranemu filmu ter od televizijskega dokumentarnega filma k\u00a0reklamnemu sporo\u010dilu; svoje delo je opravljal obrtni\u0161ko spretno in marljivo ter ga izjemno obvladal v\u00a0vseh njegovih umetni\u0161kih in tehni\u010dnih vidikih. Ponosen je lahko tudi na svoje napake, saj so bile nujno potrebne za nabiranje izku\u0161enj, in ker jih je delal sam, brez gospodarjev, pri tem pa ga je vodilo enako globoko prepri\u010danje kakor pri uspehih. Ko je bil v\u00a0razmahu populizem, je Olmi pokazal, kako govori in ravna delavec; medtem ko so doma\u010di kulturni krogi nanj gledali z\u00a0nezaupanjem, je slavil na mednarodnem prizori\u0161\u010du; \u0161e vedno pa dosledno zavra\u010da vse poskuse etiketiranja z\u00a0veroizpovedjo, etiko ali politi\u010dnim prepri\u010danjem v\u00a0o\u017ejem pomenu besede. Olmi je v\u00a0dobi odseva \u00bbresni\u010dnosti du\u0161e\u00ab zagotovo kr\u0161\u010danski poet, vendar poet z\u00a0ob\u010dutkom imanence, ki mu brani, da bi ubiral bli\u017enjice samozadostne pobo\u017enosti. Nekateri mu o\u010ditajo, da \u017ealuje za minulimi \u010dasi, in ob tem omenjajo tudi polemi\u010dni Pasolinijev rekviem bukoli\u010dni Italiji; toda Olmi ho\u010de v\u00a0tem univerzumu le znova najti odnos med naravo in zgodovino, med letnimi \u010dasi in \u017eivljenjem ljudi. Najpomembnej\u0161a naloga umetnika je po njegovem ponovno sestaviti ta u\u010dbenik resni\u010dnosti: zato vztraja pri svojem in vse bolj odlo\u010dno zavra\u010da umetelnosti, maske in druge oblike ne-resni\u010dnosti. V\u00a0upanju, da bi na velikem belem platnu \u017eivljenje, analizirano z\u00a0objektivom in preslikano s\u00a0svetlobo, lahko kon\u010dno postalo razumljivo.<\/p>\n

Odlomki iz besedila Tullia Kezicha z\u00a0naslovom Olmi: il cinema e la vita, ki je iz\u0161lo v\u00a0publikaciji Ermanno Olmi, le radici dell’albero, Rassegna cinematografica,\u00a01979<\/p>\n

filmografija<\/strong> (izbor celove\u010dernih igranih filmov)
2007\u00a0Sto \u017eebljev (Centochiodi)
2003\u00a0Pojo\u010d za zastori (Cantando dietro i\u00a0paraventi)
2001\u00a0Voja\u0161ki stan (Il mestiere delle armi)
1993\u00a0Skrivnost starega gozda (Il segreto del bosco vecchio)
1988\u00a0Legenda o\u00a0svetem pivcu (La leggenda del Santo Bevitore)
1987\u00a0\u017divela gospa! (Lunga vita alla Signora!)
1982\u00a0Hodihodi (Camminacammina)
1978\u00a0Drevo za cokle (L’albero degli zoccoli)
1973\u00a0Okoli\u0161\u010dina (La circostanza)
1971\u00a0Med poletjem (Durante l’estate)
1969\u00a0Pobiralci (I\u00a0recuperanti)
1969\u00a0Lepega dne (Un certo giorno)
1965\u00a0In pri\u0161el je neki mo\u017e (E venne un uomo)
1963\u00a0Zaro\u010denca (I\u00a0fidanzati)
1961\u00a0Slu\u017eba (Il posto)
1959\u00a0\u010cas se je ustavil (Il tempo si \u00e8 fermato)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mojster Olmi v\u00a0svojem zadnjem filmu pripoveduje zgodbo o\u00a0profesorju, ki uni\u010di neprecenljivo knji\u017eno zbirko, nakar se zate\u010de na idili\u010dno pode\u017eelje, kjer ga preprosti ljudje v\u00a0te\u017eavah zamenjajo za odre\u0161enika. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":1637,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1636"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1637"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1636"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}