{"id":1632,"date":"2020-01-03T13:04:17","date_gmt":"2020-01-03T12:04:17","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/sem-iz-titovega-velesa\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:55","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:55","slug":"sem-iz-titovega-velesa","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sem-iz-titovega-velesa\/","title":{"rendered":"Sem iz Titovega Velesa"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Sem iz Titovega Velesa je zgodba o\u00a0\u017ertvovanju, osamljenosti in vztrajnosti. Je tudi zgodba, \u010dvrsto zasidrana v\u00a0sodobno makedonsko dru\u017ebo in njene socialne ter kulturne specifike.<\/p>\n

Sapho, Slavica in Afrodita so tri sestre, ki \u017eivijo v\u00a0Titovem Velesu. Neodgovorna Sapho ska\u010de od enega mo\u0161kega k\u00a0drugemu. Afrodita je njena sestra dvoj\u010dica, s\u00a0katero si nista preve\u010d podobni: pri sedemindvajsetih letih je \u0161e devica in \u010daka, da bo spoznala pravega mo\u0161kega, trenutno pa je zaposlena z\u00a0iskanjem mo\u017ea za najstarej\u0161o, Slavico. Ta ima petintrideset let in je \u017ee devet let na metadonski terapiji, sicer pa velja za najlep\u0161o v\u00a0Titovem Velesu. Sestre \u017eivijo same, star\u0161ev ni ve\u010d. Mati je od\u0161la, o\u010de je\u00a0umrl.<\/p>\n

Pretresljiva metafori\u010dna tragedija o\u00a0koncu narodne identitete, ki gledalcu se\u017ee do \u017eivega, obenem pa vsepovsod i\u0161\u010de lepoto, tudi na najbolj nenavadnih krajih.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSem iz Titovega Velesa je moj drugi film, mnogo ambicioznej\u0161i od prvega v\u00a0smislu re\u017eijskega pristopa in forme. V\u00a0primerjavi z\u00a0mojim prvim filmom Kako sem ubil svetnika, kjer je zgodba klicala po neposrednem in drznem pristopu, je Sem iz Titovega Velesa predstavljal izziv povsem druge vrste. Kako sem ubil svetnika je film, ki je kri\u010dal v\u00a0obraz gledalcem in svojo resnico izpovedal prek surovosti izku\u0161nje. Sem iz Titovega Velesa je, nasprotno, globoko emocionalna zgodba, tragedija od samega za\u010detka, za katero sem \u017eelela, da jo gledalec po\u010dasi prebavi.<\/p>\n

\u017de dlje \u010dasa so me zanimale tehnike fuge in Bachove raziskave kontrapunkta. Harmonijo sem \u017eelela dose\u010di prek simbioze kinematografskih elementov, pa tudi prek poigravanja znotraj posameznega kadra. Film razumem kot simbiozo zamrznjenih sli\u010dic na na\u010din Ozuja, z\u00a0emocionalno intenzivnostjo Odvratnosti Romana Polanskega. To je film v\u00a0iskanju lepote na nenavadnih mestih, kar je prisotno tako v\u00a0filmski formi kot vsebini zgodbe. Ko razmi\u0161ljam o\u00a0tem filmu, razmi\u0161ljam o\u00a0izku\u0161nji pravilnega dihanja, predstavljam si globok vdih zelo mrzlega zraka. \u010ceprav je zgodba o\u00a0razpadajo\u010di dru\u017eini \u017ealostna, je poslednje dejanje \u017ertvovanja glavne junakinje v\u00a0svojem bistvu plemenito dejanje in klic po ne\u010dem, kar je bilo in ne bo nikoli\u00a0ve\u010d.<\/p>\n

V\u00a0stilisti\u010dnem smislu se film spogleduje s\u00a0tradicijo magi\u010dnega realizma. Sanje so pomemben aspekt \u017eivljenja glavnih junakinj, saj predstavljajo bistvo njihovih \u017eelja in hrepenenj.\u00ab
Teona Mitevska, re\u017eiserka in scenaristka<\/em><\/p>\n

portret prve sestre, re\u017eiserke<\/strong>
Teona Strugar Mitevska se rodi leta 1974\u00a0v\u00a0Skopju. V\u00a0svet filma prvi\u010d vstopi kot otro\u0161ka igralka. Kasneje se \u0161ola za slikarko, diplomira iz grafi\u010dnega oblikovanja in nekaj \u010dasa dela v\u00a0ogla\u0161evanju. Leta 2001\u00a0posname svoj prvi kratki film Veta, ki je na berlinskem festivalu nagrajen s\u00a0posebno omembo \u017eirije. Leta 2004\u00a0je dokon\u010dan njen celove\u010derni prvenec Kako sem ubil svetnika. Film do\u017eivi premiero v\u00a0presti\u017enem tekmovalnem delu festivala v\u00a0Rotterdamu, nakar je aprila na festivalu evropskega filma Crossing Europe nagrajen kot najbolj\u0161i evropski prvenec. Sem iz Titovega Velesa je njen drugi celove\u010derni\u00a0film.<\/p>\n

portret druge sestre, igralke<\/strong>
Igralka Labina Mitevska, mlaj\u0161a sestra re\u017eiserke Teone Mitevske, je talent, ki s\u00a0svojo unikatno prezenco \u017ee poldrugo desetletje za\u010dinja vseevropsko filmsko panoramo; je torej tudi svojevrstna zgodba o\u00a0uspehu, ki zaslu\u017eno prebija lokalne okvirje. Leta 1975\u00a0v\u00a0Skopju rojena gd\u010d. Mitevska mlaj\u0161a je svojo igralsko kariero bojda za\u010dela po naklju\u010dju, vendar prav ni\u010d naklju\u010dne potem niso bile uniformne pohvale in \u0161tevilne ponudbe, ki so jo zasule po rahlo\u010dutni upodobitvi mlade Albanke, simbolnemu goji\u0161\u010du nasilja in sti\u010di\u0161\u010du treh zgodb o\u00a0tragi\u010dnih posledicah nacionalisti\u010dnega in religioznega razkola v\u00a0opevani drami Pred de\u017ejem Mil\u010deta Man\u010devskega. Prvi je vro\u010de \u017eelezo nato koval razvpiti Michael Winterbottom, ki je Labini v\u00a0povr\u0161nem Dobrodo\u0161li v\u00a0Sarajevu najprej namenil manj\u0161o, takoj zatem pa v\u00a0shizofrenem prepletu begunske drame, filma noir in shakespearskega ljubi\u010da Moja bo\u0161 \u017ee kar drugo glavno \u017eensko vlogo ob temnolasi starleti Rachel Weisz; ta ob bledoli\u010dni (in po laseh pobeljeni) Labini tekom filma povsem zbledi. Naslednji veliki prelom v\u00a0karieri igralke se je zgodil \u0161est let kasneje, ko je producirala in odigrala glavno vlogo v\u00a0sestrinem prvencu Kako sem ubil svetnika s\u00a0tem\u00a0\u2013 in njunim najnovej\u0161im sodelovanjem\u00a0\u2013 se je oblikovala matrica, za katero lahko samo upamo, da bo v\u00a0prihodnosti \u0161e bogato obrodila. Zdi se namre\u010d, da je prav navidez eteri\u010dna in labilna Labina tista, ki bolj pragmati\u010dno estetiko sestre-re\u017eiserke meh\u010da s\u00a0svojo vseprisotnostjo in tako poskrbi, da je vsak izmed obeh navedenih filmov poleg neposrednega soo\u010denja s\u00a0trdim politi\u010dnim vsakdanom sodobne Makedonije obenem tudi intimna psiholo\u0161ka drama, metafori\u010dni korektiv tega vsakdana. Po drugi strani \u0161ele Teona iz Labine do konca izsesa tisto, kar sta omenjena \u00bbvelika mo\u0161ka\u00ab zgolj zaslutila in plaho pod\u010drtala. Tako ne re\u017eira zgolj drobnega in \u010dilega telesa, ki zgrbljeno pro\u017ei hipne ob\u010dutke ne\u017enosti in so\u010dustvovanja. Ne re\u017eira zgolj lepega obraza, ki mu porcelanasti tolmuni na mestu o\u010di in niz vegastih biserov za nenadnim, pre\u0161irokim nasmehom najbr\u017e nikoli ne bodo odvzeli pridiha otro\u0161kosti. Ne re\u017eira zgolj neznosno eroti\u010dnega, kot poletna rosa krhkega glasu, marve\u010d za to gosto tkano, zapeljivo vizuro razbira dvoumne globine, ki namigujejo, da portretirano bitje ni zgolj ustrezen, v\u00a0svoji kompleksnosti vendarle enozna\u010den element re\u017eiserjeve vizije, dobro naoljen vzvod v\u00a0kolesju specifi\u010dne narativne niti, temve\u010d nepredvidljivo, pritajeno sredi\u0161\u010de te vizije, ne le Afrodita (kot Labino kli\u010de Veles), temve\u010d Ariadna z\u00a0nitjo \u010dvrsto v\u00a0rokah.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTako kot v\u00a0Treh sestrah \u010cehova, se tudi tri sestre Teone Mitevske na svojem domu po\u010dutijo izgnanke, hrepenijo po vrnitvi v\u00a0neko iluzorno domovino in so pripravljene storiti vse, da bi pobegnile iz Titovega Velesa. \/\u2026\/ \u010ceprav je Sem iz Titovega Velesa ob\u010dasno bole\u010da gledalska izku\u0161nja izmuzljivega pomena, gre vendarle za demonstracijo resni\u010dne umetni\u0161ke senzibilnosti in film, ki ga upravi\u010deno lahko okli\u010demo za mojstrovino.\u00ab
Noel Megahey, DVD\u00a0Times
<\/em><\/p>\n

\u00bbOtroka bo\u0161 rodila skozi usta<\/p>\n

v\u00a0varnem zavetju stoletja bo splavljen v\u00a0nebesa<\/p>\n

otroka bo\u0161 rodila skozi o\u010di\u00ab
Igor Bizjan: pesem, posve\u010dena filmu Sem iz Titovega Velesa, iz pesni\u0161ke zbirke Slepa Nevidnost<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Magi\u010dna realisti\u010dna pripoved o\u00a0treh sestrah.Pretresljiva tragedija o\u00a0koncu narodne identitete, ki sku\u0161a gledalcem se\u010di do \u017eivega, a vendar vsepovsod i\u0161\u010de lepoto, tudi na najbolj nenavadnih krajih. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":1633,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1632"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1633"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1632"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}