{"id":162916,"date":"2023-08-22T16:31:14","date_gmt":"2023-08-22T14:31:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/medena-dezela\/"},"modified":"2023-08-22T16:32:07","modified_gmt":"2023-08-22T14:32:07","slug":"medena-dezela","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/medena-dezela\/","title":{"rendered":"Medena de\u017eela"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Globoko v makedonskih gorah, v zapu\u0161\u010deni vasi brez cest, elektrike in teko\u010de vode, \u017eivi Hatid\u017ee s svojo ostarelo materjo. Pre\u017eivlja se z nabiranjem medu divjih \u010debel, ki ga prodaja v najbli\u017ejem mestu, oddaljenem \u0161tiri ure hoda. Njeno spokojno \u017eivljenje pa nekega dne vznemiri nomadska dru\u017eina, ki prispe z rohne\u010dimi motorji, sedmimi hrupnimi otroki in \u010dredo krav. Hatid\u017ee se razveseli dru\u017ebe in z ni\u010demer ne skopari \u2013 ne z ljubeznivostjo ne s svojo posebno rakijo ne s starodavnimi \u010debelarskimi nasveti …<\/p>\n

Film, v katerem odro\u010dna makedonska vasica postane mikrokozmos sodobnega sveta, je portret krhkega ravnovesja med \u010dlovekom in naravo, pogled v hitro izginjajo\u010di na\u010din \u017eivljenja ter poklon trdo\u017eivosti, \u017eivljenjski energiji in optimizmu neke \u017eenske. Epska, a hkrati intimna Medena de\u017eela<\/strong>, polna nepri\u010dakovanega humorja in dramati\u010dnih trenutkov, je prvi film v zgodovini oskarjev, ki je bil nominiran za najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec in hkrati za najbolj\u0161i dokumentarec.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZgodba Medene de\u017eele<\/strong> se je za\u010dela dolgo pred naselitvijo ljudi v regiji, na\u0161 film pa se pri\u010dne z zadnjima tamkaj\u0161njima prebivalkama: Hatid\u017ee in njeno materjo. Tako kot \u010debele delavke vse \u017eivljenje skrbijo za matico, ki nikoli ne zapusti \u010debelnjaka, je tudi Hatid\u017ee svoje \u017eivljenje posvetila skrbi za hromo mater, ki nikoli ne zapusti njune razpadajo\u010de ko\u010de. Film je postavljen v nekak\u0161en nezemeljski kraj, ki ga nista zaznamovala specifi\u010dni \u010das in geografska lega in ga ni mogo\u010de dose\u010di po rednih cestah, hkrati pa je le dvajset kilometrov oddaljen od najbli\u017ejega modernega mesta.<\/p>\n

Tamkaj\u0161nje dru\u017eine govore starodavno tur\u0161ko nare\u010dje, zato film bolj kot dialog poganja vizualna pripoved, like pa spoznavamo skozi govorico telesa, medsebojna razmerja in njihova \u010dustva. To vizualno, intuitivno sporazumevanje gledalcu pribli\u017ea protagoniste in \u2013 \u0161e pomembnej\u0161e \u2013 naravo. Zavemo se, da smo zgolj ena od \u0161tevilnih vrst in da nismo ni\u010d manj podvr\u017eeni vplivu okolja. \/\u2026\/<\/p>\n

Hatid\u017eina zgodba razkriva \u0161ir\u0161o idejo o tem, kako tesno sta prepletena narava in \u010dlove\u0161tvo \u2013 in kaj utegnemo izgubiti, \u010de prezremo to temeljno povezavo.\u00ab
– Ljubomir Stefanov in Tamara Kotevska<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTisti izmed nas, katerih \u017eivljenja dolo\u010dajo urbani ritmi, zlahka izgubimo stik z naravnimi ciklusi \u017eivljenja. V zadnjem \u010dasu pa smo v parkih, vrtovih in s svojih oken mnogi do\u017eivljali rojstvo pomladi z novo intenzivnostjo. Zaradi omejitev gibanja smo postali bolj samozadostni, po drugi strani pa tudi ranljivej\u0161i in bolj odvisni od drugih. V tem kontekstu se mi je v misli znova prikradel eden mojih najljub\u0161ih dokumentarcev leta 2019, o\u010darljiva, poeti\u010dna in politi\u010dno nabita Medena de\u017eela<\/strong>. Velika slika \u2013 v miniaturi. \/\u2026\/ Dokumentarec, ki je zaslu\u017eeno osvojil \u0161tevilne nagrade, poudari pomen medsebojne povezanosti, dru\u017einskih in dru\u017ebenih vezi ter predvsem nujnost vzdr\u017eevanja ravnovesja v na\u0161em ekosistemu. Brez dvoma \u2013 film za na\u0161e \u010dase.\u00ab
– Maggi Hurt, British Film Institute<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ ta dokumentarec ni ni\u010d manj kot najdeni ep, okoljska alegorija iz resni\u010dnega \u017eivljenja in \u2013 ne nazadnje \u2013 jedka komedija o prastarih te\u017eavah z brezobzirnimi sosedi. \/\u2026\/ Uvodne minute so osupljive; \u010desa tako sublimnega, \u010dudnega ter \u010dlove\u0161ke in naravne lepote polnega v filmu \u0161e nisem videl. \/\u2026\/ Ljubomir Stefanov in Tamara Kotevska nista zgolj zabele\u017eila ritmov in tekstur pode\u017eelskega \u017eivljenja. Svoja opa\u017eanja \u2013 ve\u010d kot \u0161tiristo ur posnetkov \u2013 sta oblikovala v navdihujo\u010do neorealisti\u010dno pravljico, oto\u017eno in ganljivo pripoved o boju, vztrajnosti in spremembah. \/\u2026\/ Tih, intimen in intenziven, a hkrati z epsko veli\u010dino navdahnjen film. Pesem, pre\u017eeta z zgodovino.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbV letu 2019 sem videla veliko mo\u010dnih dokumentarcev \/\u2026\/, a le eden je zdru\u017eil raziskovanje redko videnega koti\u010dka sveta z napeto med\u010dlove\u0161ko in ekonomsko dramo, ki se odvija v resni\u010dnem \u010dasu in na na\u010din, kakr\u0161nega filmski ustvarjalci na za\u010detku niso mogli predvideti. \/\u2026\/ Medena de\u017eela<\/strong> so\u010dutno in v\u010dasih bole\u010de razkriva, kako sodobne sile \u2013 od podnebnih sprememb do brezobzirnega kapitalizma \u2013 uni\u010dujejo in ogro\u017eajo starodavni na\u010din \u017eivljenja.\u00ab
– Dana Stevens, Slate<\/em><\/p>\n

\u00bbMedena de\u017eela<\/strong> pripoveduje zgodbo univerzalnega pomena, hkrati pa razkriva pozabljeni kraj, ki je tako svojstven in \u010duden, da si ga ve\u010dina sodobnih Zahodnjakov niti zamisliti ne more.\u00ab
– Sheri Linden, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ izvrsten primer, kako lahko potrpe\u017eljivost in sre\u010dna naklju\u010dja ustvarijo dokumentarni zaklad.\u00ab
– Lee Marshall, Filmi leta 2019, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ izkustveni \u010dude\u017e, ostra kritika kapitalizma in film, ki ga nikakor ne smete zamuditi.\u00ab
– David Fear, Rolling Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbMedena de\u017eela<\/strong>, v kateri skoraj v laboratorijskih pogojih vidimo, kaj se zgodi, ko se kapitalizem polasti narave, na tej to\u010dki postane briljantna metafora kapitalizma, ki naravi jemlje ve\u010d, kot potrebuje, in ki ni ve\u010d sposoben pre\u017eiveti vsega \u010dlove\u0161tva. Med tu izgleda kot zlato, ki se sveti. Ali bolje re\u010deno: kot kapitalizem, ki se sveti. In kapitalizem je tako za\u0161el, da vrnitev k \u201cnaravnemu\u201d \u017eivljenju – k logiki \u201cpol vzame\u0161, pol pusti\u0161\u201d – ni ve\u010d mogo\u010da, saj bi to pomenilo \u017eivljenje brez elektrike in interneta. Vsaj tako nas prepri\u010dujejo neoliberalci, ki pravijo: \u010de ne bomo zgradili elektrarn na Sava, ne bomo imeli ve\u010d elektrike in interneta! \u010ce bodo ribi\u010di \u0161e naprej blokirali izgradnjo HE Mokrice, bomo padli v ve\u010dno temo!\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, v katerem odro\u010dna makedonska vasica postane mikrokozmos sodobnega sveta, je portret krhkega ravnovesja med \u010dlovekom in naravo, pogled v hitro izginjajo\u010di na\u010din \u017eivljenja ter poklon trdo\u017eivosti, \u017eivljenjski energiji in optimizmu neke \u017eenske.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":162944,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/162916"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/162944"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=162916"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}