{"id":162741,"date":"2020-09-02T15:13:38","date_gmt":"2020-09-02T13:13:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zgodbe-malih-ljudi\/"},"modified":"2020-09-02T15:32:10","modified_gmt":"2020-09-02T13:32:10","slug":"zgodbe-malih-ljudi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zgodbe-malih-ljudi\/","title":{"rendered":"Zgodbe malih ljudi"},"content":{"rendered":"<p><strong>Mala prodajalka sonca <\/strong>La petite vendeuse de soleil<br \/>1999, 45 min<\/p>\n<p>Deklica Sili \u017eivi s slepo babico na ulicah Dakarja. \u010ceprav lahko hodi le s pomo\u010djo svojih \u017eivo rde\u010dih bergel, je odlo\u010dena, da si poi\u0161\u010de delo. Postala bo uli\u010dna prodajalka \u010dasopisov in svoj svet spremenila na bolje. Ker, kar zmorejo fantje, zmorejo tudi dekleta!<\/p>\n<p><strong>Frank<\/strong> Le franc<em><br \/><\/em>1994, 46 min<\/p>\n<p>Marigo je zasanjani glasbenik brez prebite pare. Hi\u0161ni lastnici dolguje \u017ee lepo \u0161tevilo najemnin, zato mu ta zapleni njegov ljubljeni in\u0161trument, kongomo. Ne preostane mu drugega, kot da kupi loterijsko sre\u010dko in sanja o bolj\u0161em jutri. Da bi bila sre\u010dka na varnem, jo prilepi na vrata. Sre\u010da se Marigoju res nasmehne! Toda kako naj zdaj sre\u010dko odlepi z vhodnih vrat?<\/p>\n<p><em>Ob ogledu prvih dveh delov nikoli dokon\u010dane trilogije\u00a0<\/em>Zgodbe malih ljudi\u00a0<em>humanisti\u010dnega poeta\u00a0Djibrila Diopa Mamb\u00e9tyja se bomo pogovarjali s pisateljico in prevajalko Gabrielo Babnik Outtara, ki jo profesionalne in dru\u017einske vezi nelo\u010dljivo povezujejo z Zahodno Afriko.<\/em><\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>&#8220;Film je \u010darovnija v slu\u017ebi sanj.&#8221;<br \/>\u2013 Djibril Diop Mamb\u00e9ty<\/p>\n<p>&#8220;Zanimajo me ljudje z obrobja dru\u017ebe, saj verjamem, da ti za evolucijo skupnosti naredijo dale\u010d ve\u010d kot konformisti. Marginalizirani ljudje privedejo skupnost v stik s \u0161ir\u0161im svetim. \/\u2026\/ Ne \u017eelim biti za vselej pesimisti\u010den. Zato sem izbrskal zgodbe o ljudeh, posameznikih, ki so zmo\u017eni prekositi denar. Pomislite na <strong>Frank<\/strong>. Junaku tega filma se skoraj zme\u0161a zaradi loterijske sre\u010dke, toda uspe obdr\u017eati glavo, ker zna sanjati. V <strong>Mali prodajalki sonca <\/strong>si junakinja ne \u017eeli ni\u010d drugega kot prodajati \u010dasopise, toda denar spodkoplje njene na\u010drte. Pojavi se bogata\u0161 in \u010dasopis, ki bi moral stati 5 frankov, kupi za 500. S tem ustvari te\u017eavo, toda deklica jo premaga, ker sanja o bolj\u0161i prihodnosti.&#8221;<br \/>\u2013 Djibril Diop Mamb\u00e9ty, <em>Transition<\/em><\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>&#8221; \/\u2026\/ \u00a0<strong>Mala prodajalka sonca <\/strong>prekipeva od \u017eivljenja, se dotakne gledalca z radodarno ljubeznijo, izka\u017ee ljube\u010do naklonjenost slepim, paraplegikom in tako ali druga\u010de hendikepiranim ljudem. \u0160e alkoholike in pokvarjene policaje upodablja s so\u010dutjem. V zadnji ustvarjalni gesti svojega \u017eivljenja Mamb\u00e9ty znova potrdi dominantne poteze senegalskega filma 90. let in preplete prevladujo\u010di tematiki svojih filmov: usodo mestnih otrok, ki \u017eivijo na ulici, in pomen glasbenih do\u017eivetij vseh vrst.&#8221;<br \/>\u2013 Sada Niang, <em>African Studies Review<\/em><\/p>\n<p>&#8220;Ni besed, ki bi lahko opisale novost njegovega filmskega sloga, tega, kako mojstrsko in ekonomi\u010dno je prevedel v podobe in zvoke svojo globoko tanko\u010dutnost, svojo ne\u017eno vizijo &#8216;malih ljudi&#8217;, svoj jedek kriti\u010dni pogled na ustaljeni red in s tesnobo pre\u017eeto te\u017enjo po razumevanju sveta. \/\u2026\/ Za Mamb\u00e9tyja so zadnje pribe\u017eali\u0161\u010de &#8216;po\u0161tenega&#8217; \u010dloveka pred obli\u010djem mo\u010di denarja posmeh, sanje in vedrina. V ekonomskem redu, ki ne spo\u0161tuje ne \u010dloveka ne okolja, privid zmagovalne sre\u010dke v filmu <strong>Frank <\/strong>(1995) ne more biti ni\u010d drugega kot izkrivljena tirnica k ne\u010demu drugemu, ne\u010demu, kar nazadnje odplakne morje.&#8221;<br \/>\u2013 Olivier Barlet, <em>Africultures<\/em><\/p>\n<p>V sodelovanju s Francoskim in\u0161titutom v Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u017dlahtna filmska oda pogumu otrok in hudomu\u0161en, upanja poln film o mo\u010di sanj in domi\u0161ljije malega \u010dloveka. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":162742,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/162741"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/162742"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=162741"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}