{"id":1624,"date":"2020-01-03T13:04:15","date_gmt":"2020-01-03T12:04:15","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/nikoli-nisva-sla-v-benetke\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:55","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:55","slug":"nikoli-nisva-sla-v-benetke","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nikoli-nisva-sla-v-benetke\/","title":{"rendered":"Nikoli nisva \u0161la v Benetke"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Nikoli nisva \u0161la v\u00a0Benetke je zgodba o\u00a0mladem paru, Gregu in Ma\u0161i. Iz tujine ju pride obiskat Gregov o\u010de Tone. \u010ceprav o\u00a0tem nih\u010de ne spregovori, se je zgodilo nekaj groznega. Da bi jima vsaj na kratko olaj\u0161al bole\u010dino, ju Tone pelje ven, in tako se za\u010dne njihovo pohajkovanje z\u00a0avtom. Na poti Grega in Ma\u0161a do\u017eivljata hitre spremembe razpolo\u017eenja, sta agresivna, pa globoko \u017ealostna, naenkrat vesela, nato \u017eiv\u010dna, depresivna, pa spet igriva \u2026 Skupaj sta, a obenem vsak zase. Prepad med njima postaja vse globlji, Tone pa ju medtem pelje vse bolj stran od doma, a ni\u010d bolj pro\u010d od tistega, kar se je zgodilo.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Nikoli nisva \u0161la v\u00a0Benetke je nastal v\u00a0neodvisni produkciji ob entuziazmu zlasti re\u017eiserja Bla\u017ea Kutina in koscenaristke Rolande Rebrek, a tudi velik del preostale filmske ekipe, vklju\u010dno z\u00a0igralci, se je odrekel honorarju. Sredstva za snemanje sta Kutin in Rebrekova zbrala celo s\u00a0pomo\u010djo ban\u010dnih posojil, z\u00a0vso potrebno opremo pa je na pomo\u010d prisko\u010dil VPK. Strokovno-programska komisija Filmskega sklada filmu prvotno ni namenila dovolj visoke ocene za financiranje pove\u010dave na 35-milimetrski filmski trak, ko pa ga je v\u00a0tekmovalni program uvrstil presti\u017eni filmski festival v\u00a0Sarajevu, je Sklad popustil in filmu le namenil del potrebnih sredstev.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u017delel sem se \u010dim bolj pribli\u017eati ob\u010dutku, ko, recimo, nekoga opazujemo izza sosednje mize. Gledalcu sem \u017eelel dati \u010das in mo\u017enost, da lahko opazi detajle in prikrita \u010dustva, ne da bi ga pri tem zmotil ali zavedel z\u00a0nepotrebnimi in sugestivnimi menjavami kadrov. Prizori so stati\u010dni in znotraj njih se kamera nikoli ne premakne, podobno kot so Ma\u0161a, Grega in njegov o\u010de ujeti v\u00a0svojo situacijo. Kar se jim je zgodilo pred za\u010detkom filma, je nepopravljivo, tistemu, kar jih \u010daka po odjavni \u0161pici, pa se ne morejo izogniti. V\u00a0tem vmesnem \u010dasu je neizgovorjeno veliko pomembnej\u0161e od izgovorjene besede. Kar je zame bistveno, so njihove geste, pogledi, reakcije in interakcije, medtem ko se soo\u010dajo drug z\u00a0drugim, s\u00a0\u010dasom, ki ga morajo prestati, predvsem pa vsak sam s\u00a0sabo.\u00ab<\/p>\n

\u00bbNisem \u017eelel, da bi tudi ta scenarij oble\u017eal v\u00a0predalu, zato sva ga [s\u00a0koscenaristko Rolando Rebrek] namenoma napisala tako, da bi ga lahko posneli, in to sami. Zelo sva se torej samocenzurirala in podredila \u017eelji, da bi bil film vendarle realiziran. Na sre\u010do smo imeli izjemno ekipo, ki je \u010dutila veliko pripadnost projektu in je vsa dela opravila zastonj. Celo igralec Peter Ternov\u0161ek, s\u00a0katerim sva bila pred leti \u017ee dogovorjena za vlogo v\u00a0filmu Lara, je \u0161el pri svojih letih prvi\u010d v\u00a0\u017eivljenju iskat sponzorje in je bil pri tem tudi uspe\u0161en.\u00ab
Bla\u017e Kutin, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

portret re\u017eiserja<\/strong>
Bla\u017e Kutin se je rodil leta 1970\u00a0v\u00a0Ljubljani. Diplomiral je iz etnologije in sociologije kulture na ljubljanski Univerzi. Leta 1995\u00a0je iz\u0161la njegova knjiga V\u00a0de\u017eeli belih golobov, literarni potopis s\u00a0potovanj po Bosni med tamkaj\u0161njo vojno. Delal je kot novinar in prevajalec. Njegov scenarij za celove\u010derni film Lara je leta 2006\u00a0v\u00a0Cannesu prejel nagrado Media, novi talent evropske unije, in nagrado CineLink sarajevskega filmskega festivala. Istega leta je posnel kratki film Principessa. Nikoli nisva \u0161la v\u00a0Benetke je njegov celove\u010derni prvenec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNajbr\u017e najizvirnej\u0161i in najbolj sve\u017e film lanskoletne ex-jugoslovanske produkcije, debi Slovenca Bla\u017ea Kutina, je obenem najbolj zapostavljen in podcenjen film iz regije, ki ga je prepoznal le sarajevski filmski festival in ga uvrstil v\u00a0svoj tekmovalni spored. Kutinu uspe v\u00a0pi\u010dlih 62\u00a0minutah razviti \u010dustveno razdiralno zgodbo, ki\u00a0\u2013 \u010de je primerjava sploh potrebna\u00a0\u2013 po re\u017eiserski metodi \u0161e najbolj spominja na zgodnja dela Larsa von Trierja. Minimalni, skoraj neobstoje\u010di premiki kamere so izvrstnima igralcema Aljo\u0161i Ternov\u0161ku in Ivi Krajnc omogo\u010dili, da se premikata tako znotraj kot zunaj kadra in poka\u017eeta vse razko\u0161je medsebojnega odnosa in odnosa do polo\u017eaja, v\u00a0katerem sta se zna\u0161la. Mo\u010dni minimalisti\u010dni prizori z\u00a0malo dialoga in brez vsakr\u0161ne patetike se pred gledalcem razgrinjajo ped za pedjo, in \u0161ele tisti zadnji povsem pojasni tak\u0161no dramatur\u0161ko odlo\u010ditev re\u017eiserja. Velik film v\u00a0majhnem pakiranju.\u00ab
Vladan Petkovi\u0107, Oliver Serti\u0107, E-novine<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, posnet v\u00a0Sloveniji in Italiji, traja le 62\u00a0minut, v\u00a0katerih pa avtorju uspe pokazati spo\u0161tovanja vredno zadr\u017eanost in zgraditi elaborat \u017ealovanja. Kutin poudarja kontraste in se poglablja v\u00a0poglede, kretnje in predmete, s\u00a0\u010dimer vsak prizor napolni z\u00a0emocionalno stisko in intimo. S\u00a0svojo ti\u0161ino, intimnostjo, povzemanjem bistvenega in evokativnimi prizori je film eden najlep\u0161ih (\u010de ne sploh najlep\u0161i) v\u00a0leto\u0161nji torinski tekmovalni sekciji.\u00ab
I\u00a0cinemaniaci<\/em><\/p>\n

\u00bbNemi liki, ki kri\u010dijo s\u00a0kretnjami in praznimi, odsotnimi pogledi, stati\u010dna kamera, preprosta zvo\u010dna podoba in nikoli poudarjena kineti\u010dna narava kamere\u00a0\u2013 vse to so le delci izjemnega mozaika, namenjenega radovednim in navdu\u0161enim cinefilom. Film, v\u00a0katerem so zmo\u017enosti sedme umetnosti izkori\u0161\u010dene do skrajnosti, in re\u017eija, ki prikli\u010de na povr\u0161je brez\u0161tevilne refleksije in emocije.\u00ab
Tomaso Ranchino, Meltin\u2019\u00a0Pot<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce sta Eric Satie in Rene Clair v\u00a0filmu Entr’acte razkrila skrite humorne plati pogrebov, v\u00a0tem hereti\u010dnem poklonu srbskemu filmu iz njegovih \u00bb\u010drnih\u00ab let prostor in \u010das med nenadno smrtjo in pogrebom postane dokumentaristi\u010dni material, emocionalni geografski prostor, morda celo pornografski, ki ga \u010dlove\u0161ke odprave do zdaj \u0161e niso raziskale. Odpravo vodi debitant Bla\u017e Kutin\u00a0\u2013 Aki Kaurism\u00e4ki iz Ljubljane.\u00ab
Roberto Silvestri, Il manifesto<\/em><\/p>\n

\u00bbZgodba opisuje en sam dan potovanja po poteh sveta in zapletenih ulicah bole\u010dine. To popotovanje je prikazano z\u00a0izvirno in po svoje tudi radikalno uporabo podob: gre za film brez okolja, sekvenc ali premikov objektiva, za film, kjer ste\u017eka najde\u0161 kakr\u0161nekoli sledi subjektivne kamere. Postajali\u0161\u010da tega romanja se v\u010dasih zdijo kot vrnitev nazaj v\u00a0otro\u0161tvo, izgubljeno v\u00a0\u010dloveku in zunaj njega.\u00ab
Roberto M. Danese,\u00a0Wuz<\/em><\/p>\n

\u00bbNenadoma sem se po\u010dutil neverjetno utrujenega, zaradi \u010desar mi je bilo ve\u010dino filma neprijetno. Teh 60\u00a0minut me je namre\u010d utrudilo bolj, kot \u010de bi pretekel maraton. Po ogledu pa sem se zavedel, kako oseben je ta film. Bolj ne bi mogel biti. Tak\u0161ni filmi so predvsem na\u0161 portret, vizija. Del\u010dek nas. Nikoli nisva \u0161la v\u00a0Benetke je bil enkratna izku\u0161nja. V\u00a0naraciji seveda ni posladkanosti, vendar gre za ve\u010d kot to. Tu so trpljenje in spo\u0161tovanje, brezpogojna zveza dveh ljudi, predvsem pa jasna zmes podob, okolja in atmosfere. Dialoga skoraj ni, a le zato, ker ga ne sme biti. Kajti nekaterih stvari besede ne morejo razlo\u017eiti.\u00ab
Pause on\u00a0set<\/em><\/p>\n

\u00bbLiki drug za drugim hodijo po mestu, pri \u010demer o\u010de vedno bolj zaostaja, razdalja med njimi se postopno pove\u010duje, a pozneje, na koncu poti, se vsi trije spet snidejo. Fizi\u010dne razdalje med njimi ka\u017eejo na veliko \u010dustveno odtujenost, kadri, ki so pogosto v\u00a0simetri\u010dnem odnosu do okolja, pa s\u00a0tem poudarjajo asimetri\u010dnost med ljudmi. Po\u010dasen, refleksiven ritem naracije igralcem daje prostor, da poka\u017eejo apati\u010dnost, gledalcu pa omogo\u010da nepristranski pogled.\u00ab
Maria Luisa Brizio, Altera cultura<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010clove\u0161ki um je nepredvidljiv. Ko se nekdo soo\u010da z\u00a0bole\u010dino, je te\u017eko predvideti, kako se bo vedel in kak\u0161ne mehanizme si bo ustvaril, da bi si olaj\u0161al trpljenje. Solze, kriki obupa, jeza, vdanost v\u00a0usodo, brezbri\u017enost, vse to so le oro\u017eja, ki jih \u010dlovek uporablja, da bi si laj\u0161al tisto najbolj skrito trpljenje in na\u0161el tehten razlog za nadaljevanje \u017eivljenja. Kamera spremlja vsako gesto, vsak najmanj\u0161i izraz, vsako omahovanje likov, in s\u00a0tem postane pove\u010devalno steklo \u010dlove\u0161ke du\u0161e. Izjemna fotografija (zares izredna kakovost snemanja na HD) pod taktirko natan\u010dnega re\u017eiserja dose\u017ee, da je pot med podobami in ob\u010dinstvom ves \u010das odprta.\u00ab
Luca Lardieri, Close-up<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je poln ti\u0161ine ter te\u010de po\u010dasi in nepredvidljivo, tako, kot je \u017eelel avtor. Izjemno prepri\u010dljivi in sugestivni so posnetki skoraj nadrealisti\u010dnih Benetk ob zori, povsem zapu\u0161\u010denih in spe\u010dih, ki se ne menijo za tragi\u010dne okoli\u0161\u010dine, v\u00a0katerih sta se zna\u0161la Grega in Ma\u0161a.\u00ab
Lucio Laugelli, Paper\u00a0Street<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

zgodbaNikoli nisva \u0161la v\u00a0Benetke je zgodba o\u00a0mladem paru, Gregu in Ma\u0161i. Iz tujine ju pride obiskat Gregov o\u010de Tone. \u010ceprav o\u00a0tem nih\u010de ne spregovori, se je zgodilo nekaj groznega. Da bi jima vsaj na kratko olaj\u0161al bole\u010dino, ju Tone pelje ven, in tako se za\u010dne njihovo pohajkovanje z\u00a0avtom. Na poti Grega in Ma\u0161a do\u017eivljata hitre<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1625,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1624"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1625"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1624"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}