{"id":1596,"date":"2020-01-03T13:04:07","date_gmt":"2020-01-03T12:04:07","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/pekel-henri-georgesa-clouzota\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:54","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:54","slug":"pekel-henri-georgesa-clouzota","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pekel-henri-georgesa-clouzota\/","title":{"rendered":"Pekel Henri-Georgesa Clouzota"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Da se v\u00a0filmu z\u00a0letnico 2009\u00a0v\u00a0igralski zasedbi pojavi ime Romy Schneider, lahko pomeni tudi to, da se je pred nekaj desetletji na nekem snemanju nekaj zataknilo. Natan\u010dneje\u00a0\u2013 leta 1964\u00a0se je snemanje ustavilo, ker je re\u017eiserja Henri-Georgesa Clouzota zadel infarkt. Filmu z\u00a0neomejenim prora\u010dunom, tremi popolno opremljenimi in kadrovsko podkrepljenimi snemalnimi ekipami, zvene\u010dimi igralskimi imeni in obeti, da postane velik modernisti\u010dno- eksperimentalni avantgardni hit, v\u00a0nasprotju z\u00a0vsemi pri\u010dakovanji \u017ee pred tem ni kazalo najbolje. Razloge in okoli\u0161\u010dine takratnega dogajanja Serge Bromberg in Ruxandra Medrea predstavita v\u00a0ve\u010dplastnem dokumentarnem kola\u017eu, sestavljenem iz Clouzotovih posnetkov, zakulisnih dogodkov, intervjujev s\u00a0\u010dlani takratne filmske ekipe, skrbno izbranih na novo posnetih dialogov in \u0161tevilnih re\u017eiserjevih eksperimentov z\u00a0barvo, senco in le\u010dami. 185\u00a0rol filmskega materiala bi se verjetno \u0161e danes pra\u0161ilo, \u010de ne bi vmes posegla\u00a0\u2013 br\u017ekone\u00a0\u2013 usoda; ta je v\u00a0pokvarjenem pari\u0161kem dvigalu za dve uri zadr\u017eala re\u017eiserja Bromberga in Clouzotovo drugo \u017eeno In\u00e8s de Gonzalez, ki je enkrat vmes &#8216;dahnila da&#8217; in odstopila posnetke.<\/p>\n<p>Dokumentarec o enem legendarnih nedokon\u010danih filmskih projektov razkriva osupljive posnetke iz obdobja, ko filmska industrija in eksperiment nista veljala za protislovna pojma.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Filmski zbiratelj in zgodovinar Serge Bromberg je nekega dne za dve uri obti\u010dal v pari\u0161kem dvigalu z \u017eensko, za katero se je izkazalo, da je Clouzotova druga \u017eena, In\u00e8s de Gonzalez. Pogovor ju je neizogibno pripeljal do filma <strong>L&#8217;Enfer<\/strong>, velike umetni\u0161ke frustracije njenega pokojnega mo\u017ea. Potem ko mu je gospa Gonzales razkrila obstoj 185 kolutov filma (pribli\u017eno 15 ur posnetkov), jo je Bromberg prepri\u010dal, da mu omogo\u010di dostop do gradiva.<\/p>\n<p>Leta 1994 je Claude Chabrol po izvirnem Clouzotovem scenariju posnel istoimenski film z Emmanuelle B\u00e9art v glavni vlogi.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbZame je bil Clouzot velikanski cineast. Velik mojster, ki je znal virtuozno re\u017eirati vse vizualne in zvo\u010dne razse\u017enosti svoje stvaritve. Pri njem in v\u00a0njegovem delu je prisotna neverjetna \u017eelja po popolnosti. Ta \u017eelja pa gotovo nikoli ni bila mo\u010dnej\u0161a kot pri snemanju filma <strong>L&#8217;Enfer<\/strong>. Leta 1964, v\u00a0trenutku, ko je ves film preizpra\u0161eval samega sebe, je bil zrel cineast sredi veli\u010dastne kariere. <strong>L&#8217;Enfer<\/strong> se torej povsem naravno vpisuje v\u00a0dinamiko izumljanja druga\u010dnega filma. Novi val je imel Clouzota za re\u017eiserja stare \u0161ole, sam pa je bil prepri\u010dan, da so njegovi filmi veliko bolj\u0161i od filmov vzpenjajo\u010de se generacije.\u00ab<br \/> &#8211; Serge Bromberg, sore\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorjev<\/strong><br \/>Serge Bromberg je direktor produkcijske hi\u0161e Lobster films, pod okriljem katere je ustvaril arhiv ve\u010d kot 40.000\u00a0starih filmov. Od leta 1992\u00a0jih ob lastni klavirski spremljavi predstavlja ob\u010dinstvu na znamenitih pari\u0161kih prizori\u0161\u010dih, kot so Mus\u00e9e d&#8217;Orsay, Louvre in Tuilleries. Od leta 1994 se je kot izvr\u0161ni producent podpisal pod ve\u010d kot 500 televizijskih programov, korporativnih filmov in dokumentarcev, \u0161tirinajst let pa je deloval tudi kot umetni\u0161ki vodja festivala animiranega filma Annecy. Leta 1997 je na festivalu nemega filma v Pordenonu prejel nagrado Jean Mitry, leta 2002 pa imenovanje francoskega kulturnega ministrstva za viteza reda <em>umetnosti <\/em>in literature. Pred <strong>Peklom Henri-Georgesa Clouzota<\/strong> je posnel nekaj kratkih in srednjemetra\u017enih filmov.<\/p>\n<p>Ruxandra Medrea (rojena v\u00a0Romuniji leta 1977) je v\u00a0svet filma vstopila kot odvetnica na podro\u010dju intelektualne lastnine. <strong>Pekel Henri-Georgesa Clouzota<\/strong> je njen prvi\u00a0film.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbOd <strong>Pekla<\/strong> so ostali le nemi spomini na pekel \u2013 le karizmati\u010dni spomini na prihodnost filma. Le nemi film, ki ga sku\u0161a francoski dokumentarec <strong>Pekel Henri-Georgesa Clouzota<\/strong>, eden izmed vrhuncev [6.] Otoka, spraviti v red \u2013 v vsem tem fascinantnem peklu <strong>Pekla<\/strong> sku\u0161a najti smisel. \/\u2026\/ <strong>Pekel<\/strong> je bil kolekcija idej \u2013 film \u0161peganj v prihodnost. Tu imate golo Romy Schneider, ki le\u017ei na tra\u010dnicah, po katerih se ji pribli\u017euje vlak. Tu imate Reggianija, ki se z morilskim, daviteljskim, posiljevalskim pogledom pribli\u017euje spe\u010di Romy Schneider, pa ne more do nje, ker se izka\u017ee, da ju lo\u010duje steklo. Tu imate azurno jezero, po katerem na smu\u010deh drsi Romy Schneider in ki nenadoma spremeni barvo \u2013 porde\u010di, zakrvavi. Tu imate opti\u010dne koituse, orgazmi\u010dna zumiranja, deformirane obraze, holograme, kalejdoskope, prizme, op-art, psihedeli\u010dno utripanje in jezik Romy Schneider, ki trza kot vagina. Oh, in Romy Schneider, ki &#8216;vle\u010de&#8217; dim in cigareto \u2013 in Romy Schneider, ki &#8216;nateguje&#8217; fali\u010dno vzmet \u2013 in celofanirano Romy Schneider \u2013 in Romy Schneider, po kateri &#8216;brizga&#8217; olje \u2013 in Romy Schneider, ki li\u017ee objektiv.\/\u2026\/. Nedokon\u010dani filmi, ta mra\u010dni predmet cinefilske konspirologije \u2013 so klasike zase. Po eni strani zato, ker stojijo in padejo z re\u017eiserjevo fiksno idejo \u2013 po drugi strani pa zato, ker vedno izgledajo kot filmi, ki so preve\u010d vedeli. Pri nedokon\u010danih filmih ima\u0161 vedno ob\u010dutek, da bi bila zgodovina filma druga\u010dna, \u010de bi bili dokon\u010dani.\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZamuditi ga ne bi smel nih\u010de, ki ga zanima filmska umetnost, velike norosti in nenapisane melodije \u017eivljenja. Za film o projektu, ki je za svojega ustvarjalca postal neke vrste zapor, je nenavadno osvobajajo\u010d; himna umetnikovi blaznosti in namig vsem umetnikom \u2013 kot v dokumentarcu pripomni eden Clouzotovih sodelavcev \u2013, da &#8216;dajo svoji norosti prosto pot&#8217;.\u00ab<br \/>&#8211; Michael Phillips, <em>The Chicago Tribune<\/em><\/p>\n<p>\u00bbToliko plemenitih odprav na lov za izgubljenimi filmskimi zakladi, svetimi grali in na smrt obsojenimi projekti je obrodijo manj, kot smo si morda predstavljali. A osupljiv pogled na svetlikajo\u010do se ko\u017eo pokojne Romy Schneider je le eno izmed \u010dudes, ki nam jih razkrijejo fascinantne razvaline <strong>Pekla Henri-Georgesa Clouzota<\/strong>. \/\u2026\/ Namesto da bi sku\u0161al razvozlati \u0161tevilne skrivnosti, ki so dolgo \u010dasa obkro\u017eale Clouzotov na smrt obsojeni projekt, jih film Bromberga in Medreove uspe \u0161e bolj poglobiti in okrepiti \u2013 hkrati pa na najbolj\u0161i mo\u017een na\u010din predstaviti dejstva.\u00ab<br \/>&#8211; Jason Anderson, <em>Cinema Scope<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ deloma zgodovina, deloma rekonstrukcija, v obeh pogledih fascinantno \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; Ty Burr, <em>The Boston Globe<\/em><\/p>\n<p>&#8216;Najbolj\u0161ih 10 leta 2010&#8217;:<br \/>&#8211; Kenneth Turan, <em>Los Angeles Times<\/em><br \/>&#8211; J. Hoberman, <em>The Village Voice<\/em><br \/>&#8211; David Ehrenstein, <em>LA Weekly<br \/><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Dokumentarec o enem legendarnih nedokon\u010danih filmskih projektov razkriva osupljive posnetke iz obdobja, ko filmska industrija in eksperiment nista veljala za protislovna pojma.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1597,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1596"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1597"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1596"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}