{"id":158473,"date":"2020-03-03T15:55:23","date_gmt":"2020-03-03T14:55:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/tommaso\/"},"modified":"2020-03-03T16:02:11","modified_gmt":"2020-03-03T15:02:11","slug":"tommaso","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tommaso\/","title":{"rendered":"Tommaso"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Tommaso je ameri\u0161ki re\u017eiser, ki \u017eivi v Rimu z mlado \u017eeno Nikki in njuno triletno h\u010derko Dee Dee. Potika se po rimskih kavarnah, obiskuje ure italijan\u0161\u010dine in sre\u010danja anonimnih alkoholikov, vodi igralske delavnice, meditira in pi\u0161e scenarij za nov film. Vendar Tommasa mu\u010di ljubosumje, poleg tega pa ga vse pogosteje preplavljajo eroti\u010dne fantazije in mra\u010dni prividi …<\/p>\n

Film Abela Ferrare, v katerem re\u017eiserjevo fiktivno verzijo odigra njegov prijatelj Willem Dafoe, ob njem pa nastopita Ferrarova \u017eena in h\u010di, raziskuje notranji nemir umetnika, ki sku\u0161a za\u017eiveti normalno \u017eivljenje, a ga na vsakem koraku preganjajo demoni iz preteklosti.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbWillem Dafoe igra re\u017eiserja, ki \u017eivi v Rimu. Zveni znano, kajne? Zgodba spremlja njegovo vsakdanje \u017eivljenje, njegovo notranje \u017eivljenje. V filmu igrata \u017eenska, s katero \u017eivim, in moja h\u010di; torej pripoveduje o re\u017eiserjevem dru\u017einskem \u017eivljenju. O njegovem delu. O tem, kako pou\u010duje, kako snuje novo delo. V bistvu \u017eivi tak\u0161no \u017eivljenje kot jaz. \/…\/ Film niha med tistim, kar je resni\u010dno, in tistim, kar ni. Je res pomembno, ali izhaja iz resni\u010dnosti ali ne? Tisto, kar \u0161teje, je filmska resni\u010dnost. Ustvarili smo nov lik zanimivega mo\u0161kega. To nisem ravno jaz, prav tako pa ne bi mogel re\u010di, da nisem jaz. Tommaso ima ve\u010d mojih lastnosti, a ko vanj zleze Willem, postane igra nevarna.\u00ab
– Abel Ferrara<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Abel Ferrara se je rodil leta 1951 v italijanskem delu Bronxa. Kultni status si je zagotovil \u017ee z zgodnjimi deli, skrajno nasilnimi eksploatacijami, kakr\u0161ni sta The Driller Killer <\/strong>(1979) o poblaznelem newyor\u0161kem slikarju na morilskem pohodu in Angel ma\u0161\u010devanja<\/strong> (Ms. 45, 1981), v katerem se nemo dekle ma\u0161\u010duje svojim posiljevalcem. Njegovo Dekle iz Kitajske \u010detrti <\/strong>(China Girl, 1987) pripoveduje zgodbo o nemogo\u010di ljubezni, ki jo zaznamujejo etni\u010dni konflikti med tolpami na Manhattnu. V zgodnjih devetdesetih je Ferrara osvojil \u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo, a hkrati uspe\u0161no ohranil svojo ostrino. Mednarodno pozornost je pritegnil leta 1990 s krvavim trilerjem Kralj New Yorka <\/strong>(King of New York), v katerem je vlogo mamilarskega \u0161efa odigral Christopher Walken. V hitrem zaporedju so si sledili kriti\u0161ko priznani Pokvarjeni poro\u010dnik<\/strong> (Bad Lieutenant, 1992) s Harveyjem Keitelom kot skorumpiranim policistom v iskanju odre\u0161itve, predelava paranoidne znanstvenofantasti\u010dne klasike Tatovi teles<\/strong> (Body Snatchers, 1993) in Dangerous Game<\/strong> (1993) z Madonno kot filmsko zvezdo, ki bije bitko s tiranskim re\u017eiserjem. Za \u010drno-belo Odvisnost<\/strong> (The Addiction), metafori\u010dno raziskovanje vampirstva s Christopherjem Walkenom, Lili Taylor in Annabello Sciorra, je leta 1995 prejel glavno nagrado na festivalu v Sundanceu. S Pogrebom<\/strong> (The Funeral, 1996) je gledalce popeljal v brutalni svet mafijske dru\u017eine. Leta 1997 je posnel The Blackout<\/strong>, zgodbo o igralcu in dveh \u017eenskah, ujetih v vrtinec seksa, drog in alkohola. Sledil je New Rose Hotel <\/strong>(1998), psiholo\u0161ki triler, v katerem je Ferrara prvi\u010d sodeloval z Willemom Dafoejem. Leta 2002 se je re\u017eiser preselil v Rim, kjer je re\u017eiral Mary<\/strong> (2005) z Juliette Binoche v vlogi filmske igralke, ki nastopa v vlogi Marije Magdalene. Film je osvojil posebno nagrado \u017eirije v Benetkah. Willem Dafoe se je pojavil tudi v Ferrarovih Go Go Tales<\/strong> (2007) in 4:44 Last Day on Earth<\/strong> (2011). Slednji je bil posnet na eni lokaciji, v stanovanju, prikazoval pa je zadnjih \u0161tiriindvajset ur pred bibli\u010dno apokalipso. Leta 2014 je re\u017eiser z G\u00e9rardom Depardieujem posnel Dobrodo\u0161li v New Yorku<\/strong> (Welcome to New York), ki ga je navdihnil zloglasni spolni \u0161kandal francoskega megafinan\u010dnika Dominiquea Strauss-Kahna. V filmu Pasolini<\/strong> (2014) je Willem Dafoe upodobil zadnji dan v \u017eivljenju provokativnega umetnika Pasolinija, v Tommasu<\/strong> pa fiktivno verzijo Abela Ferrare. Re\u017eiserjev zadnji film Siberia<\/strong> je svetovno premiero do\u017eivel v tekmovalnem programu leto\u0161njega Berlinala. Scenarij, s katerim se v Tommasu<\/strong> ukvarja naslovni lik, je prav scenarij za Siberio<\/strong>.<\/p>\n

Abel Ferrara si je v dolgi karieri ustvaril sloves pravega ameri\u0161kega auteurja<\/em> s skrajno pesimisti\u010dnim pogledom na domovino. V filmih pogosto prikazuje mra\u010dno plat svojega rojstnega New Yorka, odra\u017eajo pa tudi mo\u010dan vpliv njegove katoli\u0161ke vzgoje. Protagonisti so pogosto vizionarski antijunaki, ki se upirajo dru\u017ebenim pravilom ter prestopajo razli\u010dne zakonske in vedenjske meje.
<\/strong><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTako kot Ferrarova sijajna biografija Pasolini<\/strong> \/\u2026\/ tudi Tommaso<\/strong> prikazuje \u010dloveka, ki v \u017eelji, da bi za\u017eivel polno dru\u017einsko in ustvarjalno \u017eivljenje, lovi ravnote\u017eje med fantasti\u010dnimi mo\u017enostmi filmskega ustvarjanja in kaosom vsakdanjika. \/\u2026\/ Tommaso<\/strong> je s svojo neverjetno skromnostjo, intimno temo ter poudarkom na poetiki namesto pripovedi bolj kot ameri\u0161kemu filmu blizu evropskemu avtorskemu filmu stare \u0161ole, ko so bili vizionarji zaradi finan\u010dnih te\u017eav prisiljeni v mikro-prora\u010dunske produkcije, kakr\u0161ni sta na primer zadnja dva filma Jean-Clauda Brisseauja in Jean-Luca Godarda. \u017de mogo\u010de, da je Tommaso<\/strong> le skromna skica med velikimi platni, a umetnikova manj\u0161a, svobodnej\u0161a dela vedno razkrivajo nekaj ve\u010d in so zato tudi bolj ekspresivna. \u010cudovito in tudi precej ganljivo je, da \u017eeli Ferrara z nami deliti muke in radosti svojega vsakdanjega \u017eivljenja, ki se mu je zgodilo, medtem ko se je trudil ustvarjati ve\u010dje re\u010di.\u00ab
– Daniel Kasman, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbTommaso<\/strong> je predvsem prepri\u010dljiva intimna miniatura re\u017eiserja, ki zadnje \u010dase vse te\u017ee zapira finan\u010dne konstrukcije svojih filmov. Kar \u2013 in to nam je zelo v\u0161e\u010d \u2013 rezultira v avtenti\u010dnih prizorih iz zakonskega \u017eivljenja.\u00ab
– Simon Popek, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbTommaso<\/strong>, mikro-prora\u010dunski Birdman<\/strong> o mukah neko\u010d uspe\u0161nega umetnika, ki izgublja stik z resni\u010dnostjo, v ve\u010d pogledih deluje kot Ferrarovo najosebnej\u0161e delo doslej. Ta lo-fi<\/em> komorna drama je kaoti\u010den, razmi\u0161ljujo\u010d avtoportret, ki ga dvigneta na vi\u0161jo raven Dafoejeva izjemna igra ter osupljiva intimnost, ki film lo\u010di od ve\u010dine re\u017eiserjevih drugih del. \/\u2026\/ Tommaso<\/strong> utrdi lik obupanega mo\u0161kega iz mnogih Ferrarovih preteklih zgodb, a ta arhetip postavi v nove okoli\u0161\u010dine. Od grenko-sladkih uvodnih trenutkov pa vse do vznemirjujo\u010dega posvetila Dafoejevi vlogi v Zadnji Kristusovi sku\u0161njavi<\/strong> na koncu filma \u2013 Tommaso<\/strong> prina\u0161a zanimiv vpogled v junakov beg k bolj\u0161emu \u017eivljenju, pri \u010demer nanj za vsakim ovinkom pre\u017ei preteklost.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eijski prijemi, diskretni in hkrati veli\u010dastni, dokazujejo, da je Ferrara \u0161e vedno pri mo\u010deh in da je ravno tako prepri\u010dljiv v ustvarjanju umetnosti, kot je velikodu\u0161en in pustolovski v razmi\u0161ljanju.\u00ab
– Cyril B\u00e9ghin, Cahiers du cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbDafoe, ki v veliki meri improvizira, je pravi vihar negotovosti in notranjega nemira: sklicujo\u010d se na nekatere svoje najbolj ikoni\u010dne vloge (vklju\u010dno s provokativnim namigom na lik Jezusa v Zadnji Kristusovi sku\u0161njavi<\/strong>) blodi po rimskih ulicah, medtem ko se zidovi resni\u010dnosti okoli njega po\u010dasi ru\u0161ijo. Rezultat je navdu\u0161ujo\u010d portret dveh prijateljev in sodelavcev, ki drug drugega potiskata preko novih in novih meja.\u00ab
– Jordan Cronk, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbGlede na kvazi-\u0161kandalozne podrobnosti iz njegovega \u017eivljenja na robu, zaradi katerih je Ferrara z leti postal nekak\u0161na samozgrajena legenda, sem komaj \u010dakal, da vidim film, ki je obetal nekak\u0161no me\u0161anico med Pokvarjenim poro\u010dnikom<\/strong> in Osem in pol<\/strong>. Na moje presene\u010denje pa se je izkazalo, da gre za zgodbo o starajo\u010dem se razgraja\u010du, ki se je nazadnje vzel v roke. \/\u2026\/ Ali naj bi ta film govoril o mo\u0161kih, ki \u010dutijo, da ne morejo ve\u010d izraziti svoje jeze? O tem, kako jih to spravlja v samo \u0161e ve\u010dji bes? \/\u2026\/ Ali pa morda pripoveduje o tipu, ki se je \u010disto zares pobolj\u0161al, in zape\u010dkarski femme fatale<\/em>, ki ga je izdala? Dafoe bi lahko igral v kateremkoli od teh scenarijev in na trenutke se zdi, da nastopa v vseh hkrati. Igralec niha med dobri\u010dino in nasilne\u017eem, med suverenim mo\u017eakarjem in \u017ertvijo, medtem pa sku\u0161a Ferrara najti na\u010din, kako narediti krepost vsaj toliko zanimivo kot greh.\u00ab
– Owen Gleiberman, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010clovek si zase ne bi mogel \u017eeleti bolj\u0161ega dvojnika, kot je Willem Dafoe \u2013 v vlogi, ki mu je pisana na ko\u017eo, je o\u010darljiv \/…\/. Ferrara zakoplje globoko v svojo zasebnost in nam postre\u017ee s prisr\u010dno, iskreno zna\u010dajsko \u0161tudijo \u010dloveka, ki se spopada z ob\u010dutki krivde in tesnobe.\u00ab
– Tom Bond, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbTommaso<\/strong>, \u0161esti skupni projekt re\u017eiserja Abela Ferrare in igralca Willema Dafoeja, je zanimiv \u2013 ne zanimiv, naravnost fascinanten \u2013 zaradi \u0161tevilnih namigov v zvezi mo\u0161ko spolno anksioznostjo in spolno fantazijo, ki jih re\u017eiser natrosi po platnu, medtem ko Dafoe igra lik, ki mu\u010dno spominja na Ferraro \/\u2026\/.\u00ab
– Amy Taubin, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbAli lahko priletni odvisnik in nemirni re\u017eiser najde sre\u010do v okviru zakona in o\u010detovstva? To vpra\u0161anje zastavlja Tommaso<\/strong>, zna\u010dajska \u0161tudija Abela Ferrare, ki jo poganja odprta, nepredvidljiva igra Willema Dafoeja in v kateri si Ferrara privo\u0161\u010di prav vse. Veteranski re\u017eiser in scenarist ostaja skrivnosten glede vpra\u0161anja, koliko avtobiografskega je v tej pripovedi o mo\u017eu, ki sku\u0161a ube\u017eati svojim demonom, vsekakor pa zakoplje globoko v obsesije, tesnobo in paranojo, ki obsedajo njegovega slikovitega, muhastega protagonista.\u00ab
– Tim Grierson, Screen Daily<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film Abela Ferrare, v katerem re\u017eiserjevo fiktivno verzijo odigra njegov prijatelj Willem Dafoe, ob njem pa nastopita Ferrarova \u017eena in h\u010di, raziskuje notranji nemir umetnika, ki sku\u0161a za\u017eiveti normalno \u017eivljenje, a ga na vsakem koraku preganjajo demoni iz preteklosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":158777,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/158473"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/158777"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=158473"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}