{"id":158472,"date":"2020-06-12T09:52:09","date_gmt":"2020-06-12T07:52:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/ad-astra-pot-do-zvezd\/"},"modified":"2020-06-12T10:02:09","modified_gmt":"2020-06-12T08:02:09","slug":"ad-astra-pot-do-zvezd","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ad-astra-pot-do-zvezd\/","title":{"rendered":"Ad Astra: Pot do zvezd"},"content":{"rendered":"<p>Film Jamesa Graya (<strong>Ljubimki<\/strong>, <strong>Priseljenka<\/strong>) je bil premierno prikazan na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<strong> <br \/><\/strong><\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbPrebral sem citat Arthurja C. Clarka, ki je napisal roman <em>2001: A Space Odyssey<\/em>:<em> <\/em>&#8216;Ali smo v vesolju sami ali pa nismo \u2013 oboje je enako srhljivo.&#8217; In sem pomislil: nikoli \u0161e nisem videl filma o tem, da smo sami. Ideja o potovanju po vesolju je lepa in hkrati stra\u0161ljiva. Sem velik zagovornik raziskovanja vesolja, a v\u010dasih je to le na\u010din pobega. To me je pripeljalo do zelo osebne zgodbe o o\u010detu in sinu.\u00ab<br \/><strong>&#8211; <\/strong>James Gray<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbKljub osupljivi vizualni podobi in mojstrsko ustvarjenemu vzdu\u0161ju osamljenosti in zapu\u0161\u010denosti vesoljskih popotnikov in prebivalcev na planetarnih bazah je <strong>Ad Astra<\/strong> v svojem bistvu film o odnosu med o\u010detom in otrokom \/\u2026\/. Film, ki s svojim \u017ealobnim vzdu\u0161jem z gledalcem ostane tudi po koncu projekcije.\u00ab<br \/>&#8211; Tina Poglajen, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ ja, \u017eivimo v novi zlati dobi sci-fija. In film <strong>Ad Astra<\/strong> le potrjuje, da sodobne sci-fije \u0161e vedno vznemirja in pla\u0161i to, kar je v 17. stoletju vznemirjalo\u00a0in pla\u0161ilo Blaisa Pascala: &#8216;ve\u010dna ti\u0161ina neskon\u010dnega vesolja&#8217; in &#8216;kratkost \u017eivljenja&#8217;, ki se pri\u017ege med &#8216;dvema ve\u010dnostma&#8217;. \/\u2026\/ Roy izgleda kot Marlow v Conradovi klasiki <em>Srce teme<\/em> ali Coppolovi <strong>Apokalipsi danes<\/strong>, njegov o\u010de pa kot nori, mizantropski, fantomski, izgubljeni, skriva\u0161ki polkovnik Kurtz. Ker se zdi, da ima o\u010de mo\u010d, da destabilizira vesolje in uni\u010di \u010dlove\u0161tvo, to pomeni, da je po malem tudi Darth Vader, in ker se zdi, da se je kot nekak\u0161na vesoljska umetna inteligenca obrnil proti \u010dlove\u0161tvu, to pomeni, da je po malem tudi H.A.L., &#8216;humanoidni&#8217; ra\u010dunalnik iz Kubrickove <strong>Odiseje v vesolju<\/strong>. In film <strong>Ad Astra<\/strong>, vizualno osupljivi spektakel metafizi\u010dne tesnobe, ki poka\u017ee, da ni ni\u010d bolj klavstrofobi\u010dnega od neskon\u010dnosti, ni\u010d bolj intimnega od vesolja in ni\u010d bolj stresnega od gledanja zvezd, se ne pretvarja, da ni videl <strong>Odiseje v vesolju<\/strong> (oh, in <strong>Medzvezdja<\/strong>, <strong>Stika<\/strong>, <strong>Gravitacije<\/strong>, Malickovih transcendentalij in <strong>Gattace<\/strong>). Ravno nasprotno \u2013 Roy, ki ga na koncu vesolja ne \u010daka zvezdni otrok, temve\u010d zvezdni o\u010de, med prebijanjem skozi vesoljsko trnje nenehno izku\u0161a Clarkov <em>dictum<\/em>, da je to, da smo v vesolju sami, enako srhljivo kot to, da v vesolju nismo sami. ZA+.\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.<em>, Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u0160ir\u0161i ko postaja pogled, bolj je introspektiven. Kljub linearni pripovedi, ki se nikoli ne upo\u010dasni; sekvenci pregona, ki deluje kot <strong>Pobesneli Max: Cesta besa <\/strong>na Luni; in napeti viziji galaksije, v kateri je prostor za \u0161tevilna presene\u010denja (ne prezrite sledi krempljev v dozdevno zapu\u0161\u010deni vesoljski ladji), je <strong>Ad Astra<\/strong> \u0161e vedno ena bolj razmi\u0161ljujo\u010dih, vase umaknjenih in \u010dudno optimisti\u010dnih vesoljskih odisejad od <strong>Solarisa<\/strong> naprej. Pa tudi ena najbolj\u0161ih.\u00ab<br \/>&#8211; David Ehrlich, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMed sledenjem Royju do zunanjih robov oson\u010dja \/\u2026\/ se film vse bolj \u017eivahno poigrava z \u017eanrom, prevzemajo\u010d obliko akcijskega filma, paranoidnega trilerja in nazadnje \u010disto resnega hibrida med vesoljsko parabolo in mo\u0161ko solzavko. Grayevo obvladovanje teh tonskih in pripovednih zasukov pri\u010da o senzibilnosti, prepojeni z ob\u010dutkom za klasi\u010dno filmsko zabavo ter osnovani na prepri\u010danju, da mora celo meditativna, &#8216;kvazi-tarkovskijevska&#8217; vesoljska opera tu in tam poskrbeti za kak\u0161no vznemirljivo presene\u010denje.\u00ab<br \/>&#8211; Justin Chang, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Astronavt Roy McBride potuje do zunanjih meja oson\u010dja, da bi na\u0161el svojega pogre\u0161anega o\u010deta ter re\u0161il skrivnost, ki ogro\u017ea obstoj na\u0161ega planeta.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":158557,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/158472"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/158557"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=158472"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}