{"id":1566,"date":"2020-01-03T13:03:52","date_gmt":"2020-01-03T12:03:52","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/stirikrat\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:53","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:53","slug":"stirikrat","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/stirikrat\/","title":{"rendered":"\u0160tirikrat"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Stari pastir pre\u017eivlja jesen svojega \u017eivljenja v tihi srednjeve\u0161ki vasici, skriti visoko v kalabrijskem pogorju na jugu Italije. \u010credo ovac pase na livadah, ki jih je ve\u010dina va\u0161\u010danov \u017ee davno zapustila. Zdravje mu ve\u010d ne slu\u017ei, vendar verjame v zdravilno mo\u010d eliksirja, ki si ga vsak dan pripravi iz vode in prahu s cerkvenih tal. Nato se skoti kozli\u010dek. Spremljamo njegove negotove prve korake, prvo igro, prvo pa\u0161o. Veli\u010dastna jelka se ziblje v gorskem vetru in se spreminja, po\u010dasi, skozi minevanje letnih \u010dasov. Zdaj le\u017ei na tleh. Od drevesa je ostal le okostnjak, ki bo postal oglje, tako kot \u017ee od nekaj. Pogled nam zastreta dim in pepel.<\/p>\n

Poeti\u010dna vizija cikli\u010dnega prehajanja narave in \u017eivljenja ter ve\u010dnih tradicij nekega brez\u010dasnega prostora. Pripoved brez besed je animisti\u010dna zgodba o eni du\u0161i in njenih \u0161tirih \u017eivljenjih. Smrt ni kraj, \u010dlovek je izvzet iz sredi\u0161\u010da sveta …<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKalabrijo preveva arhai\u010dni \u010dar. To je zakladnica starodavnih tradicij. Njeni rudarji denimo \u017ee od davnine obdelujejo isti material z enakimi metodami. Ljudsko izro\u010dilo, ki je v tej regiji pre\u017eivelo do danes, pri\u010da o vplivu pitagorejske \u0161ole, ki je tu nastala. Ta de\u017eela me je nau\u010dila ponovno ovrednotiti vlogo \u010dloveka in odvrniti pogled drugam, stran od njega. Se lahko film osvobodi dogme, ki na prvo mesto vselej postavlja \u010dloveka?<\/p>\n

Film \u0160tirikrat <\/strong>nas spodbuja, naj osvobodimo svojo percepcijo. Gledalca nagovarja, naj odkrije tisto nevidno vez, ki vdihuje \u017eivljenje vsemu, kar nas obkro\u017ea. Za\u010detek filma je klasi\u010den: v sredi\u0161\u010du je \u010dlovek. Nato pa gledal\u010devo pozornost usmeri k \u010dlovekovemu okolju, k predmetom, ki so navadno le del pokrajine. \u010clove\u0161ko bitje se mora zdaj stopiti z ozadjem, in kar je bilo v ozadju, stopi v ospredje, kar prinese s seboj prijetno presene\u010denje: kraljestvo \u017eivali, rastlin in rudnin je dele\u017eno prav tolik\u0161nega dostojanstva kot kraljestvo \u010dloveka. Film razumem kot orodje, ki lahko, bolj kot katerakoli druga izrazna oblika, osvetli povezavo med temi sferami \u017eivljenja. Iskanje te vezi je zame filmska dogodiv\u0161\u010dina. Ko gledam film, pogosto zaslutim, da tisto, kar izpri\u010duje, dale\u010d presega tisto, kar je posnela kamera, kot bi bila slika neki mehanizem, ki nam dovoli ujeti nevidno.\u00ab
– Michelangelo Frammartino, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Michelangelo Frammartino (rojen leta 1968 v Milanu) se za\u010dne med \u0161tudijem arhitekture na Politehni\u010dni fakulteti v Milanu posve\u010dati odnosu med fizi\u010dnim prostorom in podobo, fotografsko, video ali filmsko, kar ga spodbudi k ustvarjanju kratkih filmov, video klipov in instalacij. Je profesor filmske govorice in scenaristike na Univerzi v Bergamu, ENFAP v Lombardiji ter izobra\u017eevalnem centru CINELIFE, redno pa sodeluje tudi na konferencah in delavnicah, posve\u010denih uporabi tehnologije v polju umetnosti. Leta 2003 re\u017eira svoj prvi igrani celove\u010derec Il dono<\/strong>, nagrajen na uglednih mednarodnih filmskih festivalih. \u0160tirikrat <\/strong>je re\u017eiserjev drugi celove\u010derni film.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbGlobok, vizualno \u010dudovit, trpko komi\u010den in le\u017eerno metempsihoti\u010den \u0160tirikrat <\/strong>Michelangela Frammartina je eden najbolj ekscentri\u010dnih dokumentarcev \u2013 ali skoraj dokumentarcev \u2013 o naravi, kar jih obstaja. \/\u2026\/ Frammartinov drugi celove\u010derec je prakti\u010dno brez dialogov, pa vendar prekipeva od zvokov sveta in je silno zgovoren. Je hkrati spro\u0161\u010deno misti\u010den in trmasto materialisti\u010den, vizualno sofisticiran in namerno arhai\u010den. Nepretenciozna pitagorejska meditacija o harmoni\u010dni naravi sveta in transmigraciji du\u0161, posneta v ruralni Kalabriji, v gorati de\u017eeli, kjer je gr\u0161ki mislec pred poltretjim tiso\u010dletjem izna\u0161el matematiko in, kot pravi legenda, pridigal \u017eivalim. \/\u2026\/ Bertrand Russell je Pitagoro opisal kot me\u0161anico Einsteina in Mary Baker Eddy (ustanoviteljice Kr\u0161\u010danske znanosti); Frammartino je neke vrste kombinacija Michelangela Antonionija in Jacquesa Tatija.\u00ab
– J. Hoberman, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbV Frammartinovih filmih jezik ni toliko vpra\u0161ljiv ali varljiv, kolikor je nepotreben, le eden od zvokov v brezkon\u010dni polifoniji meketanja in laje\u017ea, zavijanja vetra in tru\u0161\u010da vsakdanjih opravil \u2026 Tako kot Pitagora, njegov navdih, tudi italijanski re\u017eiser odkriva glasbo na najbolj nenavadnih krajih.\u00ab
– James Quandt, ArtForum<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm \u0160tirikrat<\/strong> Michaelangela Frammartina, zgodba o podivjanih kozah, \u017eivahnih prazni\u010dnih tradicijah in reinkarnaciji, je globoko filozofska. In vendar ta skrbno skonstruiran kvazi-dokumentarec ves \u010das ohranja prav nepri\u010dakovano igrivo rahlo\u010dutnost. Ob njem se boste smejali, jokali ali vsaj nekajkrat zavzdihnili. \u0160tirikrat <\/strong>je namre\u010d film v svoji najbolj prvobitni obliki in hkrati film, ki prekipeva od idej. \/\u2026\/ Frammartino ohranja privla\u010dnost snovi zgolj s tem, da v svoj predmet usmeri kamero in prepusti materialu filma, da vznikne naravno …\u00ab
– Eric Kohn, indieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot izvrstni prvenec Il dono <\/strong>(2003) se tudi re\u017eiserjev drugi celove\u010derec pona\u0161a z ohlapno zgodbo, odsotnostjo dialogov, preciznimi kompozicijami in liri\u010dno, \u010deprav pogosto komi\u010dno, vizijo nekoliko zastarelega, ritualisti\u010dnega na\u010dina \u017eivljenja kozjih pastirjev in oglarjev v kalabrijski vasici. S svojim predhodnikom si deli tudi zanimanje za ve\u010dno kro\u017eenje \u017eivljenja in smrti, a tisto, kar si bo o tem drobnem biseru ve\u010dina gledalcev najbolj zapomnila, je nepozabno ekspresivna predstava ne\u010dlove\u0161kih \u010dlanov igralske zasedbe \u2026\u00ab
– Geoff Andrew, Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav sta smrt in umrljivost bistveni tematiki filma, ni na njem ni\u010d mra\u010dnega ali depresivnega. Nasprotno, \u0160tirikrat <\/strong>napolni 88 minut z ve\u010d \u017eivljenja kot filmi z dvakrat tolik\u0161no dol\u017eino \u2026 Vsako bitje ali stvar preiskuje s tak\u0161no skrbjo in duhovitostjo, da se povsem potopite v tok neznatnih trenutkov filmske pripovedi in \u0161ele na koncu dojamete vso epsko razse\u017enost in liri\u010dno globino tega, kar ste pravkar videli in kar je ve\u010d ali manj ves vesoljni svet. \/\u2026\/ Zorni kot, ki ga Frammartino vzpostavi s sopostavljanjem na videz lo\u010denih elementov in vztrajnim opazovanjem na prvi pogled nepomembnih detajlov, je presenetljiv, celo \u0161okanten. Kaj takega, kot je ta film, \u0161e niste videli, pa \u010deprav je tisto, kar vam poka\u017ee, \u017ee ves \u010das pred vami. \/\u2026\/ Humor, ki se poraja iz neskladnosti razmerij, naklju\u010dnih situacij ter intrinzi\u010dne grotesknosti koze, pol\u017ea in \u010dloveka, preraste malodane v filozofsko metodo, v na\u010din raziskovanja tega, kako svet deluje in kako je videti. Morda najbolj osupljivo je to, da je film v eni sapi povsem dostopen in neskon\u010dno skrivnosten.\u00ab
– A. O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbFrammartino je \u017ee v svojem drugem celove\u010dercu odkril sve\u017e, presunljivo poeti\u010den in \u010dudovit na\u010din za raziskovanje odnosa med du\u0161o, \u010dlovekom in naravo.\u00ab
– Kevin Thomas, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm \u0160tirikrat <\/strong>vsebuje humor in hkrati globoko, neminljivo \u017ealost. In potem je tu \u0161e tista prese\u017ena, pretanjena komika, ki se razteza do obzorij.\u00ab
– Ty Burr, The Boston Globe<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160tirikrat<\/strong> je samo na videz dokumentarec; v resnici je mojstrsko zre\u017eiran in insceniran igrani film, v katerem enako prepri\u010dljivo kot natur\u0161\u010diki nastopajo \u017eivali, na primer omenjene koze ali agresivno, glasno lajajo\u010de \u0161\u010dene, ki poskrbi za dihjemajo\u010do orkestracijo osemminutnega prizora, v katerem stra\u0161i in “re\u017eira” tako naklju\u010dne lokalne mimoido\u010de kot nastopajo\u010de v uli\u010dnem ristusovem pasijonu, nakar spodmakne kamen izpod kolesa tovornjaka, ki zdrvi po klancu, razbije obor in osvobodi star\u010devo \u010dredo koz! \/…\/ Ko posamezniki in skupnost odigrajo svojo vlogo, ostane le \u0161e sklepno dejanje in prehod v ni\u010devost, ozujevski “mu”. Zadnji kader, v katerem se pokadi iz dimnika, kljub o\u010ditni asociaciji ne sugerira habemus papam, kve\u010djemu habemus Frammartino; napoveduje novi veliki talent.\u00ab
– Simon Popek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbDrama \u0160tirikrat <\/em>je, skratka, nadvse posre\u010deno v optiki narave oziroma \u017eivljenja prikazano \u017eivljenje.\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n

\u00bbFilmska nit ste\u010de od \u010dloveka do \u017eivali, zatem do rastline, na koncu pa ostane samo dim. Na tej poti preobraz postaja film vedno bolj liri\u010den, bolj odmaknjen od zrenj, ki so za nas samoumevna in marsikaj spregledajo. Re\u017eiserju je v dana\u0161njem \u010dasu uspelo ustvariti delo, v katerem se skoraj popolnoma odre\u010de obi\u010dajni hlastnosti in se odlo\u010dno postavi po robu skoraj vsemu, kar sodi v filmsko konvencijo. \/…\/ Frammartino gradi na detajlu, s katerim paradoksalno dose\u017ee u\u010dinek odmika in nas z njim poskusi popeljati v kontenplacijo. Kontenplativnost je bila nedvomno potrebna, tudi med snemanjem. Potrpe\u017eljivim \u010dakanjem ekipe na dobro voljo protagonistk koz, da so jim izpolnile snemalne zamisli, kot je v nekem intervjuju povedal re\u017eiser. Pripoved je vsebinsko skopa, lahko pa tudi bogata, odvisno od gledal\u010deve naravnanosti. \u0160tirikrat je zelo po\u010dasen film ki gledalca, \u010de se mu prepusti, uspe zazibati v svoj ritem.\u00ab
–\u00a0 Matej Juh, RA Slovenija, Gremo v kino<\/em><\/p>\n

\u00bbAmpak ne samo zaradi teh koz, ki, medtem ko se va\u0161\u010dani igrajo Kristusov pasijon, stojijo ob smrtni postelji svojega gospodarja, ves ta film Michelangela Frammartina \u0160tirikrat<\/em> (Le quatro volte, 2010) je natanko tak\u0161en, kot da \u017eeli uresni\u010diti sen utemeljitelja \u00bbontolo\u0161kega realizma\u00ab Andreja Bazina, namre\u010d sen o filmu, ki je videti, kot da ni re\u017eiran oziroma kot da ga \u00bbre\u017eira\u00ab
sama realnost, ki jo prikazuje. \/…\/ Res fascinanten, umirjen in kontemplativen film.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce bi bil italijanski film \u0160tirikrat <\/em>bondiada, bi bil naslovljen: \u017divi\u0161 le \u0161tirikrat<\/em>. Toda \u0160tirikrat<\/em> ni bondiada, dale\u010d od tega, kve\u010djemu ravno obratno: anti-bondiada. Anti-popkorn. Anti-spektakel.
Pa vendar: spektakel. Pitagorejski spektakel, tako reko\u010d pitagorejski high-concept<\/em>. Pitagori dolguje toliko kot nememu filmu. \/…\/ \u0160tirikrat<\/em> sku\u0161a \u010dloveka postaviti na svoje mesto – in naravo
tudi. To pa po\u010dne tako, da sku\u0161a filmu vrniti to, kar je izgubil. In kaj mu sku\u0161a vrniti? Natanko to, kar je sam film izgubil z dialogi, govorjenjem, zvokom. \/…\/ In to – ta prostrani
panteisti\u010dni orbis pictus nemega filma, te izgubljene letne \u010dase filma sku\u0161a Michelangelo Frammartino zdaj filmu vrniti. Sterilno podobo \u010dlove\u0161ke figure, ki govori, nadomesti
s podobo \u010dloveka, ki od nemega in govornega filma dobi to, kar ju je delalo najbolj filmi\u010dna.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poeti\u010dna vizija cikli\u010dnega prehajanja narave in \u017eivljenja ter ve\u010dnih tradicij nekega brez\u010dasnega prostora. Pripoved brez besed je animisti\u010dna zgodba o eni du\u0161i in njenih \u0161tirih \u017eivljenjih. Smrt ni kraj, \u010dlovek je izvzet iz sredi\u0161\u010da sveta …<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1567,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1566"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1567"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1566"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}