{"id":1562,"date":"2020-01-03T13:03:47","date_gmt":"2020-01-03T12:03:47","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/otrocicki\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:53","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:53","slug":"otrocicki","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/otrocicki\/","title":{"rendered":"Otro\u010di\u010dki"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong><\/p>\n

Film brez komentarja, le ob spremljavi glasbe, spremlja prvih 18 mesecev \u017eivljenja \u0161tirih mal\u010dkov na \u0161tirih koncih sveta: na Japonskem, v Mongoliji, ZDA in Namibiji. So\u010dasno, dan za dnem, pred o\u010dmi gledalca rastejo in odkrivajo svet Mari, Bayarjargal, Hattie in Ponijao.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Mal\u010dki odra\u0161\u010dajo v ritmu kultur, v katere so rojeni, in v ritmu na\u010dinov \u017eivljenja svojih star\u0161ev. Bayarjev vsakdan je videti kot samotno, a svobodno postopanje po mongolski stepi: dru\u017ebo mu delajo sonce, veter, doma\u010de \u017eivali in navihan bratec. Za Mari, ki je postavljena pred popolnoma druga\u010dno kuliso tokijskega neona in hipermarketov, je narava sprehod po parku ali gledanje \u017eivali skozi \u0161ipo \u017eivalskega vrta. Dejstvo, da \u0161e ni kos vsem didakti\u010dnim igra\u010dam, s katerimi jo obdajata prezaposlena star\u0161a, jo tako frustrira, da nekega dne poleg ene izmed njih do\u017eivi malone \u017eiv\u010dni zlom. Mala Hattie, ki ima doma v San Franciscu na polici slikanico z naslovom Ne tepemo<\/em>, raziskuje, kje bi lahko u\u0161la s te\u010daja joge, kamor jo spremljata njena newagevsko usmerjena star\u0161a. \u0160e najbolj brezskrbna se zdi mala Ponijao, okrog katere nih\u010de ne zganja panike, ko rije po mlaki, \u017eivahno tla\u010di rokico v pasji gobec ali si ogleduje bratovega lul\u010dka.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Duhovit, prikupen in vizualno razko\u0161en vpogled v \u017eivljenje \u0161tirih mal\u010dkov na \u0161tirih koncih sveta ni samo slikovita ponazoritev kulturnih razlik v odnosu do otrok, temve\u010d prav tako ali \u0161e bolj razkriva, da so materinska ljubezen in \u010dlovekovi prvi koraki povsod po svetu \u2013 enaki.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

zanimivosti<\/strong><\/p>\n

Kako medikalizirana in za\u0161\u010ditni\u0161ka je zahodna dru\u017eba, dokazuje tudi polemika, ki se je vnela v ZDA, ko je agencija Associated Press objavila, da s prikazovanjem male Hattie dokumentarec morda kr\u0161i kalifornijske zakone o otro\u0161kem delu. Ti dolo\u010dajo, da dojen\u010dki za ‘nastopanje’ potrebujejo zdravni\u0161ko spri\u010devalo in razli\u010dna pravna dovoljenja, stari morajo biti vsaj 15 dni, pred kamero pa so lahko le 20 minut na dan, pri \u010demer morata biti ves \u010das prisotna negovalec in u\u010ditelj, ki ju mora najeti studio.<\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

portret avtorja<\/strong><\/p>\n

Dokumentarist Thomas Balm\u00e8s je na teren filma stopil s \u0161tudijami Jamesa Ivoryja in Michelangela Antonionija. V svojem prvem filmu, Bosnia Hotel<\/strong> (1996), je prikazal kenijske pripadnike modrih \u010delad v Bosni. Sledil je Maharajah Burger<\/strong> (1997), dokumentarec o krizi, ki jo je povzro\u010dila bolezen norih krav, iz indijske perspektive. The Gospel According to the Papuans<\/strong> (1999), v katerem je Balm\u00e8s spremljal spreobrnitev papuanskega poglavarja v kr\u0161\u010danstvo, je bil nagrajen na festivalu v San Franciscu, kar je avtorja spodbudilo, da je naslednje leto posnel \u0161e nadaljevanje z naslovom Waiting for Jesus<\/strong>.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Svoje etnografsko znanje je Balm\u00e8s s pridom uporabil tudi v nagrajeni kritiki korporativne kapitalisti\u010dne logike Ljubezniva tovarna<\/strong> (A Decent Factory<\/strong>, 2004), zgodbi o finski uslu\u017ebenki Nokie, tako imenovani asistentki za korporativno etiko, ki jo po\u0161ljejo nadzorovat tovarno mobilnih telefonov na Kitajskem. V dokumentarcu Od\u0161kodnine<\/strong> (Damages<\/strong> \/ How Much Is Your Life Worth?<\/strong>, 2007) pa je prikazal vsakdan odvetni\u0161ke pisarne iz Bostona, specializirane za to\u017ebe proti posameznikom ali podjetjem, ki naj bi iz malomarnosti ali zaradi napa\u010dne profesionalne presoje povzro\u010dili telesne po\u0161kodbe ali smrt. Oba filma smo videli tudi v Sloveniji, na Festivalu dokumentarnega filma.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

iz prve roke<\/strong><\/p>\n

\u00bbNa snemanju sem pre\u017eivel 400 dni, torej ve\u010d \u010dasa kot z lastnimi tremi otroki. Kot Evropejca me je najbolj presenetilo, kako zelo sem se prepoznal v prizorih, ki prikazujejo, kako se ameri\u0161ki in japonski star\u0161i s svojimi otroki niso zmo\u017eni povezati brez nekega ‘vmesnika’, pripomo\u010dka, in kako te\u017eko med vsemi distrakcijami, ki jih obkro\u017eajo, ohranjajo zbranost za osnovna \u010dlove\u0161ka do\u017eivetja. Japonskega o\u010deta na primer vidite, kako s h\u010derko na kolenih sedi za ra\u010dunalnikom, zraven pa \u0161e telefonira. Natanko isto po\u010dnem jaz s svojimi otroki!<\/p>\n

Na zahodu nas je groza mo\u017enosti, da bi bilo otroku za trenutek dolg\u010das, zato ga ves \u010das stimuliramo, mu predvajamo glasbo, ga obkladamo z igra\u010dami, ves njegov \u010das zapolnjujemo z nekimi ‘vsebinami’. Prevzelo me je, ko sem videl, kak\u0161en odnos lahko mongolski ali afri\u0161ki otrok vzpostavi z navadno muho, kako se lahko cel dan igra s kamnom ali zavoj\u010dkom toaletnega papirja. To je lekcija za vsakega star\u0161a na Zahodu. Odsotnost kupa potro\u0161ni\u0161kih dobrin \u0161e ne pomeni rev\u0161\u010dine.<\/p>\n

Menim, da nas ta film spodbudi, da se vpra\u0161amo o nekaterih vidikih na\u0161ega odnosa do otrok, ki se nam zdijo samoumevni, hkrati pa razkriva, da ne obstaja samo en pravi na\u010din, kako po\u010dnemo stvari.\u00ab<\/p>\n

– Thomas Balm\u00e8s<\/span><\/a>, re\u017eiser<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbPrizor, ko pride koza pit vodo iz \u0161kafa, v katerem se kopa otrok, lepo ponazarja specifi\u010dnost dokumentaristi\u010dnega filmskega ustvarjanja. Tega ne more\u0161 napisati v scenarij. Prav zato rad delam dokumentarce. V ve\u010dini primerov realnosti ne more\u0161 premagati. \u010ce si vzame\u0161 \u010das in ima\u0161 veliko svobode v na\u010dinu pripovedovanja zgodbe, je realnost zlahka kos vsakr\u0161ni fikciji.\u00ab<\/p>\n

– Thomas Balm\u00e8s<\/span><\/a>, re\u017eiser<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbPredstavljal sem si ob\u010dinstvo, ki bo v kinodvorani zaploskalo dejstvu, da se je otrok postavil na lastni nogi.\u00ab<\/p>\n

– Alain Chabat, scenarist<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

kritike<\/strong><\/p>\n

\u00bb\u010ce imate radi mal\u010dke, se bo te\u017eko zgodilo, da vam ne bi bili v\u0161e\u010d Otro\u010di\u010dki<\/strong>. Film bo osve\u017eil va\u0161o vero v na\u0161o zapleteno, \u010duda\u0161ko in simpati\u010dno vrsto. \u010ce ste prebrali kak priro\u010dnik o vzgoji otrok, bodo Otro\u010di\u010dki<\/strong> za vas presene\u010denje in olaj\u0161anje.\u00ab<\/p>\n

– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbFilm ne i\u0161\u010de odgovorov, saj ne postavlja vpra\u0161anj. Gre za eksperiment \u2013 ontolo\u0161ki (ali dojen\u010dki vedo, da so dojen\u010dki?) in eksistencialisti\u010den (ali razmi\u0161ljajo o tem, kdo naj bi bili?).\u00ab<\/p>\n

– Wesley Morris, Boston Globe<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbOtro\u010di\u010dki<\/strong> so morda prvi post-YouTubovski dokumentarec. Film brez naracije, pojasnjevalnih besedil ali konvencionalne narativne strukture gledalca preprosto povabi k hipnoti\u010dnemu do\u017eivetju, k u\u017eivanju ob gledanju re\u010di \u2013 v tem primeru dojen\u010dkov \u2013 tak\u0161nih, kakr\u0161ne so. Film Otro\u010di\u010dki<\/strong> ne razsoja, vsaj ne eksplicitno; namesto tega sugerira, da sta privilegiranost in pomanjkanje \u2013 vsaj po zahodnih standardih \u2013 relativna pojma.\u00ab<\/p>\n

– Ann Hornaday, Washington Post<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbTo ni doma\u010di video. Fotografija je neverjetna, glasba Bruna Coulaisa pa temu zanimivemu vizualnemu dnevniku doda ravno pravi soundtrack.\u00ab<\/p>\n

– Claudia Puig, USA Today<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbJean-Jacques Rousseau in Benetton vam z zadovoljstvom predstavljata prihod svojega najmlaj\u0161ega.\u00ab<\/p>\n

– Joachim Lepastier, Cahiers du cin\u00e9ma
<\/em><\/p>\n

\u00bbSlabe volje? Poglejte Otro\u010di\u010dke<\/strong>. \/\u2026\/ O tem filmu je mogo\u010de napisati diplomsko nalogo iz sociologije, filmskih \u0161tudij ali pedagogike. A nobeno seciranje ne more imeti takega u\u010dinka kot neposredne in pristne podobe teh \u0161tirih otrok, ki odra\u0161\u010dajo vsak v povsem svojem svetu, a hkrati tako zelo enako, tako odkrito in, ob odsotnosti bolj\u0161ega izraza, tako skrajno ljubko. Otro\u010di\u010dki<\/strong> je eden tistih biserov filmske umetnosti, ki gledalca preprosto razoro\u017ei in ga prisili, da pozabi na vse svoje skrbi. Celo najve\u010dji ciniki bodo po ogledu tega filma te\u017eko pri\u0161li iz kina z mrkim obrazom.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em>
\u00a0<\/p>\n

\u00bbDojen\u010dki pa\u010d. \u010cudovito.\u00ab<\/p>\n

– Roger Ebert, Chicago Sun-Times<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Duhovit, prikupen in vizualno razko\u0161en vpogled v \u017eivljenje \u0161tirih mal\u010dkov na \u0161tirih koncih sveta ni samo slikovita ponazoritev kulturnih razlik v odnosu do otrok, temve\u010d prav tako ali \u0161e bolj razkriva, da so materinska ljubezen in \u010dlovekovi prvi koraki povsod po svetu \u2013 enaki.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1563,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1562"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1563"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1562"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}