{"id":1544,"date":"2020-05-14T09:42:17","date_gmt":"2020-05-14T07:42:17","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/oca\/"},"modified":"2020-05-14T10:02:11","modified_gmt":"2020-05-14T08:02:11","slug":"oca","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/oca\/","title":{"rendered":"O\u010da"},"content":{"rendered":"

\u010ce bi moral izbrati en sam dan, ki bi trajal vse moje \u017eivljenje \u2026
\u2026 bi bila to tista nedelja, ko sem te sre\u010dal.<\/em><\/p>\n

zgodba<\/strong>
Ljubezenski film za vso dru\u017eino. O\u010de in sin po dolgem \u010dasu pre\u017eivita dan skupaj. (En dan je kot kaplja, v\u00a0kateri odseva celo \u010dlovekovo \u017eivljenje.) Na lepo jesensko nedeljo sta sredi mogo\u010dne narave videti, kot da sta sama na svetu. Spet je treba od za\u010detka. Po\u010dasi se za\u010dneta dotikati z\u00a0besedami, oglasijo se glasovi iz preteklosti in zbudijo se \u010dustva, pozabljena, nepoznana. Ponedeljek je nov\u00a0dan.<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Vlado \u0160kafar je avtor kratkih filmov Stari most<\/strong> (1998) in No\u010dni pogovori z\u00a0Mojco<\/strong> (2008) ter celove\u010dercev Peterka: leto odlo\u010ditve<\/strong> (2003) in Otroci<\/strong> (2008). Neko\u010d dejaven kot filmski publicist, tudi nekdanji programski vodja in sograditelj Slovenske kinoteke ter filmskega festivala Kino\u00a0Otok.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
Kaj te je spravilo k\u00a0snemanju filma O\u010da<\/strong>?<\/em>
Pristop k\u00a0\u010dloveku, ki me je osre\u010dil pri snemanju filma Otroci<\/strong> in pri pisanju Navadnih pogovorov<\/em>, sem \u017eelel prenesti v\u00a0fiktivni okvir. Bil je velik osebni in ustvarjalni izziv, kako ta pogojno re\u010deno dokumentarni pristop, ta neposreden vstop v\u00a0\u010dloveka preto\u010diti v\u00a0fikcijo. Kako zdru\u017eiti izmi\u0161ljen filmski lik z\u00a0resni\u010dnim \u010dlovekom, s\u00a0tistim, kar je zanj in v\u00a0njem resni\u010dno (samo na\u0161e \u010dustvo v\u00a0prsih je resnica).<\/p>\n

O\u010deta v\u00a0toku filma vse bolj dru\u017ebeno opredeljuje\u0161. Na za\u010detku gre zgolj za mo\u0161kega, potem za mo\u0161kega-o\u010deta, potem za lo\u010denega mo\u0161kega-o\u010deta, naposled za pravkar odpu\u0161\u010denega, brezposelnega, lo\u010denega delavca-mo\u0161kega-o\u010deta.<\/em>
Rad si predstavljam gledalca, ki bo v\u00a0tega abstraktnega \u010dloveka sam vpisoval vsebino, se pravi samega sebe. Verjamem, da bo za\u010del globoko do\u017eivljati obe \u010dlove\u0161ki figuri \u017ee, ko ju bo videl prvi\u010d,\u00a0\u010detudi od dale\u010d. Oziroma prav zaradi tega. Za ta pristop uvodnega slikanja obeh likov iz daljave me je navdahnil francoski slikar Camille Corot, ki je rad skrival \u010dlove\u0161ke figure v\u00a0naravo. Pritegnila me je perspektiva \u010dloveka, skritega ali izgubljenega v\u00a0naravi. Zdela se mi je ganljiva, saj gre za perspektivo, ki je \u010dloveku samemu nedostopna. Poka\u017ee mu sebe kot del zamaknjene narave, kot del te zamaknjenosti. To je bilo moje izhodi\u0161\u010de za prvo sliko filma, in v\u00a0njej lahko mo\u010dno zasluti\u0161 in za\u010duti\u0161 \u010dloveka v\u00a0vsej razse\u017enosti. V\u00a0razse\u017enosti, ki je po eni strani neznatna in po drugi neskon\u010dna.<\/p>\n

Klju\u010dna izrazna prvina tvojega filma je preliv med podobami. V\u00a0klasi\u010dnem razumevanju filmske govorice ta pomeni minevanje \u010dasa. V\u00a0tvojem filmu pa je izstopil iz vloge tak\u0161nega povezovalca prizorov in sam postal nosilna podoba; dobi\u0161 celo ob\u010dutek, da so prizori tisti, ki za\u010dasno prekinjajo to pretakanje \u010dasa, za katerega ni ve\u010d pomembno, ali se premika naprej ali nazaj, temve\u010d je na filmu preprosto ujet v\u00a0tistem \u017elahtnem smislu, kakor o \u2018ujetem \u010dasu\u2019 govori Tarkovski in \u0161e kdo \u2026<\/em>
V\u00a0filmu ni nobenega reza. Zami\u0161ljen je tako, da se prizori prelivajo drug v\u00a0drugega, brez odvisnosti od vzro\u010dno-posledi\u010dne logike. To filmu daje odprtost, da si v\u00a0njem vsak poi\u0161\u010de svojo zgodbo. \u010cas, o\u00a0katerem zdaj govorimo, je po svoji naravi absolutno abstrakten. Nima teka, nima minevanja. V\u00a0\u017eivljenju si ga te\u017eko tako predstavljamo, ker si ga te\u017eko tako privo\u0161\u010dimo. Ura, ki je sinonim za \u010das, narekuje \u017eivljenje. Film pa ima to mo\u017enost in svobodo, da \u010das dojema v\u00a0njegovem naravnem stanju, ki je popolna abstrakcija. Brez smeri, brez trajanja, brez za\u010detka, brez konca. Prelivi v\u00a0mojem filmu zato res niso prelivi v\u00a0\u010dasu, temve\u010d samostojni vmesni prizori (so tudi tako dolgi, da bi bilo bolje re\u010di kratke dvojne ekspozicije). Du\u0161a enega prizora se pretaka v\u00a0drugo;\u00a0ne da bi bilo treba karkoli pojasniti. Vsi ti prizori pa so obenem tudi prizori skupnosti: dveh trenutkov v\u00a0\u010dasu, dveh krajin, dveh podob, osnovna pa je \u0161e vedno skupnost dveh ljudi. V\u00a0tem smislu so ti kratki (krhki) trenutki skupnosti morda res nosilni prizori. Ponazarjajo pa tudi krhkost odnosov, krhkost trenutkov skupnega bivanja.<\/p>\n

Zdaj se pogovarjamo o\u00a0precej abstraktnih stvareh. Kako pa si ta svoja hotenja predstavil nastopajo\u010dima?<\/em>
V\u00a0intimnih pogovorih z\u00a0njima sem odkrival vsebine, ki so ustrezale okviru zastavljene zgodbe. Gre za duhovno rudarjenje, izkopavanje bogate rude posameznikove zavesti, ko \u010dlovek zakoplje po sebi in je presene\u010den, kaj vse pride na plano. Najprej je bilo treba poskrbeti, da ne bosta igrala. Tu je pristop zelo preprost: \u010de \u2018igralcu\u2019 ne pove\u0161, kako in kaj naj igra, potem ne bo igral. Premi\u0161ljeno nastavi\u0161 dolo\u010deno situacijo (jaz temu pravim past) in znotraj nje \u010dloveka izzove\u0161, iz njega izvabi\u0161 tisto, za kar si prej odkril, da nosi v\u00a0sebi. Oziroma zastavi\u0161 prizor tako, da to izvabita drug od drugega.<\/p>\n

\u0160e ena poudarjena slogovna posebnost filma je perspektiva pogleda kamere na protagonista, ki ju nenehno zremo iz bolj ali manj poudarjene pti\u010dje perspektive.<\/em>
Raje bi rekel dvignjena perspektiva. \u017delel sem perspektivo angela. Ne v\u00a0metafizi\u010dnem, pa\u010d pa v\u00a0\u010disto fizi\u010dnem smislu: spremljati \u010dloveka iz perspektive nevidnega bitja, ki se lahko pribli\u017ea in prislu\u0161kuje, pa vseeno ostaja nevidno in nesli\u0161no, na pre\u017ei, skoraj pripravljeno, da pose\u017ee v\u00a0\u017eivljenje, da pomaga, skoraj v\u00a0pozabi, da ne more. Vsekakor iz perspektive \u017eivega bitja, ne mrtvega objektiva.<\/p>\n

Vsemu izre\u010denemu ob rob\u00a0\u2013 je O\u010da<\/strong> vendarle in predvsem ljubezenski film?<\/em>
Hrepenenje, zanos, radost in bole\u010dina ljubezni, trenutek ljubezni in spomini nanj \u2026 tako \u0161iroko se ogla\u0161a ljubezen, ko se zgostijo plasti \u010dasa v\u00a0trenutek posebne ob\u010dutljivosti \u2026<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbO\u010de in sin pre\u017eivita dan v\u00a0naravi. Ribarita, se pogovarjata, preverjata stanje odnosa. Odrasli v\u00a0sinovih odgovorih zaznava samostojnost razmi\u0161ljanja in bistrost spoznanja, kar ga preseneti in raz\u017ealosti. Po lo\u010ditvi star\u0161ev se je sin o\u010ditno bolj zbli\u017eal z\u00a0materjo, s\u00a0katero \u017eivi. Toda v\u00a0sebi nosi \u017ealost o\u010detove odsotnosti. Film sugestivnih podob, vabe\u010dih zvokov, liri\u010dnih povezav in skrivnih utripov srca. Razvoj zgodbe, ki ne te\u010de vedno sosledno, po\u010dasi razodeva njihov simbolni pomen, skupaj z\u00a0vzdu\u0161jem vseobsegajo\u010de narave, ki predstavlja udobno okolje, stalni kontrapunkt, univerzalni odgovor, ki presega posamezne dogodke. Tako\u00a0\u2013 \u010disto druga\u010de od novic v\u00a0medijih\u00a0\u2013 govori tudi o\u00a0ekonomski krizi, ki grozi prihodnosti delavcev in njihovih sinov. Obzorje krize je odli\u010dno vme\u0161\u010deno v\u00a0ta prvenec, ki ga krasi izjemna poeti\u010dna ob\u010dutljivost in dosleden filmski izraz, pre\u017eet s\u00a0trenutki duhovnosti, vrednimi mojstrovin Tarkovskega in Sokurova. Preliv dveh slik se izka\u017ee za ponavljajo\u010di se motiv, ki daje nov pomen pokrajini, ljudem in njihovim odnosom. Bolje re\u010deno je uporaba preliva umetni\u0161ko dovr\u0161ena in inovativna oblika, ki v\u00a0ob\u017ealovanjih, spominih in \u010dustvih ka\u017ee mo\u017enost ponovne vzpostavitve izgubljene harmonije. Kot tihota po nevidni nevihti resni\u010dno pomembnih stvari. Neizgovorjenih ali ne do konca izgovorjenih, iz spo\u0161tovanja do najbolj skritih \u010dustev, sen\u010dnih lis \u010dlovekovega zna\u010daja, ki jih je te\u017eko izraziti. Naravno okolje s\u00a0svojim ustavljenim \u010dasom omogo\u010da junakoma, da osvobodita besede od molka, solze od sramu, da se lahko zgodi \u010dude\u017e sobivanja. Namesto enega ali ve\u010d zaprtih \u2018jaz\u2019 se pojavi odprti \u2018ti\u2019.\u00ab
Anton Giulio Mancino v katalogu Mednarodnega tedna kritike Bene\u0161kega filmskega festivala<\/p>\n

\u00bbTo je bila ljubezen na prvi pogled. Napet, poeti\u010den, popolnoma nas je prevzel.\u00ab
Francesco di Pace, vodja programa Mednarodnega tedna kritike v\u00a0Benetkah<\/p>\n

\u00bbDu\u0161o in telo daje o\u010detu ljubiteljski igralec Miki Ro\u0161, mogo\u010de najve\u010dji igralec na tem planetu; sin, Sandi \u0160alamon, njegova pojava je darilo z\u00a0neba; direktor fotografije, Marko Brdar (sin velikega kiparja Jakova Brdarja), \u0161e \u0161tudent, z\u00a0navdu\u0161ujo\u010dim ob\u010dutkom za svetlobo in kompozicijo; in \u0160kafar \u2026 poet ve, kako stkati vse niti skupaj.\u00ab
Olaf M\u00f6ller, Film Comment<\/em> (film O\u010da<\/strong> postavlja na 2.\u00a0mesto lestvice najbolj\u0161ih filmov v\u00a0Benetkah\u00a02010)<\/p>\n

\u00bbBle\u0161\u010de\u010d, \u017eare\u010d! Zagotovo eden vrhuncev leto\u0161njega bene\u0161kega festivala, ki mu ni manjkalo dobrih filmov.\u00ab
Christoph Huber, Die Presse<\/em>, Cinema-scope<\/em><\/p>\n

\u00bbVsak, ki spregovori o\u00a0va\u0161em filmu, se prime za srce.\u00ab
Christine Dolhofer, filmski festival Crossing\u00a0Europe<\/p>\n

\u00bb\u0160kafarju z\u00a0izjemno senzibilnostjo, kakr\u0161ne v\u00a0slovenskem filmu \u017ee dolgo nismo videli, uspe ujeti trenutek negotovosti in hrepenenja, ko o\u010de, preprost in od te\u017ekega \u017eivljenja izmu\u010den delavec, vzpostavlja stik z\u00a0dolgo odsotnim sinom. Trenutek, ko se zazdi, da so nad prekmurskimi gozdovi poleteli angeli, zemljo pa je prepojilo hrepenenje.\u00a0Ko se o\u010detu kon\u010dno uspe zbli\u017eati s\u00a0sinom, se mu na izmu\u010denem obrazu za trenutek zari\u0161e sre\u010da.\u00ab
Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbKo pri ribarjenju ob Bukovni\u0161kem jezeru med o\u010detom in sinom nenadoma zmanjka besed, o\u010de prebije ti\u0161ino z\u00a0vpra\u0161anjem sinu, o\u00a0\u010dem premi\u0161ljuje. Ko mali, ki ga igra eden najbolj zrelih otro\u0161kih natur\u0161\u010dikov, Sandi \u0160alamon, presenetljivo odgovori, da misli na les, ki ga\u00a0\u2013 kot nadaljuje\u00a0\u2013 ljudje ne omenjajo tolikokrat kot ro\u017ee, vsi razumemo, da misli na tiste globlje re\u010di v\u00a0\u017eivljenju, ki ne pridejo do izraza neposredno, v\u00a0prvem planu. So stvari, ki se jih bojimo, ki jih skrivamo v\u00a0sebi, ker nas delajo preve\u010d ranljive, in to je ravno tisto, s\u00a0\u010dimer se neustra\u0161no spopada \u0160kafar kot re\u017eiser v\u00a0svoji arheologiji emocij.\u00ab
Mateja Valentin\u010di\u010d,\u00a0Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbLjubezenska pesem \u017eivljenju, narejena v\u00a0posebnem avtorjevem slogu, kjer se slike, zvoki, ob\u010dutja, dogodki in tudi ljudje stapljajo drug v\u00a0drugega.\u00ab
Ingrid Kova\u010d Brus, Val\u00a0202<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160kafar, ki se giblje med filozofom in pesnikom, filma ne pripoveduje, ampak nas skozenj vodi. Ker se prepu\u0161\u010da toku naravnega dogajanja, se mu v\u00a0nekem trenutku vse sestavi. Presene\u010da in buri gledal\u010devo domi\u0161ljijo in \u010dustva.\u00ab
Neva Mu\u017ei\u010d, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbZares poseben, \u010daroben film. Film, ki si ga mora\u0161 zaslu\u017eiti. A\u00a0se je zanj zares vredno potruditi.\u00ab
Jelka Se\u017eun,\u00a0Jana<\/em><\/p>\n

\u00bbPoezija v\u00a0slikah in zvokih, bi bilo mogo\u010de re\u010di pravzaprav vsaki od nepozabnih stvaritev samosvojega ustvarjalca \u0160kafarja, po nekaterih opredelitvah dokumentarista ali filmskega esejista, ki pa mu je film tudi po lastnih besedah poezija. Vendar to ne pomeni, da bi njegovi filmi bili nekaj neoprijemljivega, temve\u010d so obenem zelo konkretni ter problemsko lahko tudi o\u00a0\u017ego\u010dih (med)\u010dlove\u0161kih ali dru\u017ebenih vpra\u0161anjih.\u00ab
Uro\u0161 Smasek,\u00a0Ve\u010der<\/em><\/p>\n

\u00bbV\u00a0sodobnem filmu vse redkeje naletimo na re\u017eiserja, ki bi razvil tako svojsko, unikatno filmsko govorico, kot jo je ustvaril \u0160kafar v\u00a0svojem prvem igranem filmu O\u010da<\/strong>. Razmerje med o\u010detom in sinom, ki lepega nedeljskega popoldneva i\u0161\u010deta pristen stik, se namre\u010d prav toliko razvija s\u00a0prepri\u010dljivimi, v\u010dasih \u0161aljivimi, v\u010dasih oto\u017enimi pogovori, kot s\u00a0podobami ali, bolje re\u010deno, s\u00a0celo paleto njihove inventivne uporabe. Podobe se med seboj prepletajo in razvijajo na najrazli\u010dnej\u0161e intrigantne na\u010dine.\u00ab
Jela Kre\u010di\u010d,\u00a0Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbNe\u017ena filmska \u010drtica o\u00a0nedelji, ki jo o\u010de in sin pre\u017eivita v\u00a0prekmurski naravi. Iz njunih pogovorov o\u00a0najrazli\u010dnej\u0161ih temah razberemo ozadnjo zgodbo o\u00a0tem, kako je o\u010deta \u017eivljenjski nemir odgnal od \u017eene in sina. \u0160kafar omenjeno ne\u017enost dose\u017ee s\u00a0kamero, ki telesoma Ro\u0161a in \u0160alamona pu\u0161\u010da dihati v\u00a0dolgih kadrih, zaznamovanih z\u00a0nenehnim izpahovanjem \u010dasa in perspektive. Ta brez\u010dasnost nas vsrkava v\u00a0liri\u010den, meditativen svet, ki pa ga \u0160kafar nenadoma prekine s\u00a0prikazom stiske delavk in delavcev Mure.\u00ab
Du\u0161an Rebolj, Slovenske\u00a0novice<\/em><\/p>\n

\u00bbOd za\u010detka filma z\u00a0zvokom \u017eu\u017eelke me je O\u010da<\/strong> spominjal na filme Yasujira Ozuja. Tako kot Ozujevi filmi je tudi O\u010da<\/strong> bogat v\u00a0podrobnostih, ki portretirajo njegova lika in njun odnos. Danes smo med predavanjem gledali Ozujevo Pozno pomlad<\/strong> in izkazalo se je, da je bil to popoln double bill<\/em>. Oba filma raziskujeta globoke ob\u010dutke v\u00a0dru\u017einskih odnosih.\u00ab
Kyoko Hirano, biv\u0161a filmska kuratorka Japan Society v\u00a0New Yorku; trenutno predava o\u00a0japonskem filmu na Univerzi v\u00a0Ljubljani<\/p>\n

\u00bbZELO ZA\u00ab
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ljubezenski film za vso dru\u017eino. O\u010de in sin po dolgem \u010dasu pre\u017eivita dan skupaj. (En dan je kot kaplja, v\u00a0kateri odseva celo \u010dlovekovo \u017eivljenje.) Na lepo jesensko nedeljo sta sredi mogo\u010dne narave videti, kot da sta sama na svetu. Spet je treba od za\u010detka.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1545,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1544"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1545"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1544"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}