{"id":1538,"date":"2022-10-12T16:11:24","date_gmt":"2022-10-12T14:11:24","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/turneja\/"},"modified":"2022-10-12T16:17:07","modified_gmt":"2022-10-12T14:17:07","slug":"turneja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/turneja\/","title":{"rendered":"Turneja"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Joachim, nekdanji televizijski producent, se odlo\u010di, da bo pustil za seboj pari\u0161ko \u017eivljenje in se odpravi iskat sre\u010do v Ameriko. Tam spozna skupino ameri\u0161kih striptizet, plesalk nove burleske, ki jih odpelje na turnejo po zakotju francoskih pristani\u0161kih mest in umazanih hotelskih sob, ob tem pa jih pesti nenehno pomanjkanje denarja. Sanje o velikem zaklju\u010dku turneje v Parizu se razblinijo, ko Joachima pusti na cedilu stari prijatelj, ki mu je obljubil dvorano za nastop. Vrnitev v Pariz odpre bole\u010de stare rane in Joachim se mora znova spoprijeti s svojo preteklostjo \u2026<\/p>\n

Re\u017eiser Mathieu Amalric, igralska muza nove generacije francoskih filmskih re\u017eiserjev 90-ih, predstavlja komi\u010dno, trpko sladko dramo Turneja<\/strong>, film ceste, odra in zaodrja, ki gledalca popelje v bizaren svet zrelih in \u0161armantnih (predvsem pa pravih) ameri\u0161kih striptizet na melanholi\u010dni turneji po francoski provinci.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Nova burleska je posodobljena razli\u010dica in ponovno o\u017eivljanje \u017eanra, ki korenini v tradiciji ameri\u0161kega in britanskega varieteja (music hall). Izvorno so bile burleskne predstave me\u0161anica dru\u017ebene satire, glasbenih to\u010dk in \u017ege\u010dkljive vsebine, v 20-ih in 30-ih letih prej\u0161njega stoletja pa so postale nepogre\u0161ljiv element ameri\u0161ke gledali\u0161ke scene. \u017danr je nato po\u010dasi slabel in se na koncu skr\u010dil zgolj na odrsko razkazovanje golote, s \u010dimer je postal sinonimen striptizu. O\u017eivljanje burleske pod imenom neo- ali nova burleska, ki smo mu pri\u010da od 90-ih let dalje, \u010drpa svoj navdih iz omenjenih obdobij. Izhaja v prvi vrsti iz striptiza, v katerega ponovno vna\u0161a elemente gledali\u0161kega performansa, koreografijo, glamur, humor, satiro in malce kaoti\u010dne zme\u0161njave.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNa povr\u0161je je zopet priplavala knjiga Sidonie-Gabrielle Colette L’Envers du music hall<\/em>, ki sem jo vrsto let nosil s seboj. Vsebuje zapiske, ki jih je med neko turnejo pisala za \u010dasopis. Serija sublimnih skic njenega \u017eivljenja in kariere igralke, izgubljene v provinci in \u0161kandalozni pantomimi (Colette je bila takrat stara med 33 in 39): ‘Te\u010demo proti hotelu, proti zadu\u0161ljivi garderobi in zaslepljujo\u010dim lu\u010dem. Nemirne, \u017evenketajo\u010de, kokodakamo kot koko\u0161ke in te\u010demo, proti iluziji razburljivega \u017eivljenja, topline, dela in zaslu\u017eka, brez pomislekov, brez ob\u017ealovanja, kesanja in spominov …’<\/p>\n

Iskali smo sodobni ekvivalent tega, v striptizu, v no\u010dnih klubih in drugje. A nikjer nismo na\u0161li te \u017eelje po neprestanem gibanju, Colettine sle po provokaciji, ki prekipeva od zdravja kot \u010disti izraz svobode telesa. \/…\/ Nato pa smo v \u010dasopisu Lib\u00e9ration<\/em> naleteli na \u010dlanek o njihovem nastopu v pari\u0161kem kabaretu Le Z\u00e8bre, ki nas je v trenutku o\u010daral. \u010cez dve strani so se razprostirale fotografije Dirty Martini, najbolj fellinijevske med plesalkami, in tiste na klavirju, Kitten on the Keys. In nenadoma me je spreletel ob\u010dutek, da je Colette tam, v tej igrivi in strastni \u010dutnosti, v tej intimni in hkrati politi\u010dni afirmaciji potencialne lepote slehernega telesa, ne glede na starost in naj bo \u0161e tako nekonformisti\u010dno. Nevarni u\u017eitek nastopanja, plahost, fizi\u010dni pogum, stra\u0161ljiva krhkost. To je bil za\u010detek. \/…\/ Takrat je francoski neodvisni producent Humbert Balsan napravil samomor in nenadno soo\u010denje z mo\u017enim koncem na\u0161e zemeljske eksistence me je hudo prizadelo. Kaj naredi\u0161, ko tak\u0161no silovito gibalo upora, kakr\u0161en je bil on, preprosto izgine? \/…\/ Zgodba se pogosto porodi iz tr\u010denja dveh elementov. Sprva je neznatna, vendar te obsede. Z Marcelom sva ves \u010das raziskovala \u0161e drugo mo\u017enost: mojo fascinacijo s producenti, njihovo norostjo in drznostjo. Kje najdejo mo\u010d, da vztrajajo naprej? In tako sva na\u0161la povezavo. Zgodbo o mo\u0161kem, ki se bori s potrtostjo. O nekdanjem televizijskem producentu, ki se po zaslugi teh deklet \u0161e enkrat za trenutek vrne v zaodrje, da bi jih ponosno postavil na ogled svoji de\u017eeli, kot bahav dokaz svojega vstajenja, svoje vrnitve.\u00ab
– Mathieu Amalric, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Mathieu Amalric (rojen leta 1965 v francoskem Neuilly<\/em>–<\/em>sur<\/em>–<\/em>Seine)<\/em> je francoski filmski igralec in re\u017eiser. Kot igralec debitira v filmu Lunini ljubljenci<\/strong> (Les favoris de la lune<\/strong>, 1985) re\u017eiserja Otarja Iosselianija. Od osemdesetih let dalje sodeluje z velikimi imeni francoskega filma, kot so Arnaud Desplechin (Kralji in kraljica<\/strong> (Rois et reine<\/strong>), 2003; Bo\u017ei\u010dna zgodba<\/strong> (Un conte de No\u00ebl<\/strong>), 2007), Olivier Assayas (Konec avgusta, za\u010detek septembra<\/strong> (Fin ao\u00fbt, d\u00e9but septembre<\/strong>), 1998), Andr\u00e9 T\u00e9chin\u00e9 (Alice et Martin<\/strong>, 1997) in Alain Resnais (Divje trave <\/strong>(Les herbes folles<\/strong>), 2008).<\/p>\n

\u010ceprav je Amalric predvsem igralski obraz avtorskega filma, ga vse pogosteje sre\u010damo tudi v spektakularnej\u0161ih produkcijah \u2013 v Kvantumu so\u010dutja <\/strong>(Quantum of Solace<\/strong>, <\/strong>2008) Marca Forsterja odigra najbolj nenevarnega podle\u017ea v zgodovini bondiad. Z re\u017eijo se prvi\u010d spoprime leta 1997 v nizkoprora\u010dunskem celove\u010dernem prvencu Mange ta soupe<\/strong>, ki mu leta 2001 sledi \u0161e celove\u010derna drama Stadion Wimbledon<\/strong> (Le stade de Wimbledon<\/strong>). Za film Turneja<\/strong>, v katerem prvi\u010d odigra tudi glavno vlogo, na filmskem festivalu v Cannesu leta 2010 prejme nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n

\u00a0kritike<\/strong>
\u00bbNe moremo si kaj, da ne bi filma interpretirali kot prispodobe igral\u010deve-re\u017eiserjeve lastne pozicije znotraj francoskega filma, ekstrapolirane v svet teatralnega striptiza. Pozicije \u017eonglerja, ki i\u0161\u010de ravnote\u017eje med hermeti\u010dnim, ekskluzivnim svetom avtorskega filma in energi\u010dnim spektaklom ameri\u0161ke zabavne industrije. Zand pa je tudi poklon predstavi filmskega producenta kot vrvohodca. Po Amalricovih besedah sta lik deloma navdihnili tragi\u010dni osebi drznih in brezkompromisnih francoskih producentov Jean-Pierra Rassama in Humberta Balsana, ki ju je kariera pahnila v prezgodnjo smrt. Br\u010dice, ki si jih igralec nadene za to vlogo, so menda poklon neutrudnemu portugalskemu producentu Paolu Brancu. Ti metafilmski elementi so skrbno vtkani v celostno strukturo filma, ki je prijetno epizodna in nevsiljivo dramati\u010dna, v skladu z naklju\u010dnim (‘\u010de je danes sreda, smo najbr\u017e v Le Havru’) itinerarjem potujo\u010de zasedbe. \/…\/ Ne moremo pa si tudi kaj, da se ne bi ob Amalricovi upodobitvi Joachima Zanda spomnili Cassavetesovega Umora kitajskega pobiralca stav<\/strong> (1976) z Benom Gazzaro v vlogi Cosma Vitellija, lastnika striptiz bara, ki ima rad vsa svoja dekleta.\u00ab
– Chris Darke, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbTurneja<\/strong> je sme\u0161na, inteligentna, oto\u017ena \u2013 prav tak\u0161na kot Amalric. \/…\/ V filmu pa je ves \u010das prisoten dinamizem, nerodno hrepenenje po ne\u010dem bolj\u0161em \u2013 in to \u017eeljo delijo tudi plesalke, katerih to\u010dke so nenavadno duhovite, njihov prikaz pa osvobojen tako voajerizma kot puritanizma. Zato se Turneja <\/strong>spretno izogne nevarnosti, da bi se prevesila v moralisti\u010dno \u017ealostinko o iskanju odre\u0161itve. Ravno nasprotno: no\u010dni prizor, v katerem se na bencinski \u010drpalki Joachim in blagajni\u010darka (Aurelia Petit) spogledujeta skozi pleksi steklo, je eden najbolj ganljivih in seksi prizorov preteklega leta.\u00ab
– Sukhdev Sandhu, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbV Turneji<\/strong>, Amalricovem poklonu umetnosti ameri\u0161ke burleske, je treba obla\u010dila odvre\u010di in \u0161ov mora naprej. Amalric v sodelovanju s skupino resni\u010dnih umetnic novodobne burleske v zgodbi o iztro\u0161enem producentu, ki v zasedbi gostujo\u010dih ameri\u0161kih striptizet odkrije izgubljeni esprit de corps<\/em>, ponovno o\u017eivlja retro svet perja in pahlja\u010d.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbPreden v kina tre\u0161\u010di Burleska<\/strong>, si raje oglejte inteligentnej\u0161o in bolj seksi variacijo na temo v re\u017eiji francoskega igralca\/re\u017eiserja Mathieuja Amalrica. V Turneji <\/strong>igra Joachima, pogorelega in iz\u010drpanega producenta, ki se v rodno Francijo vrne z gostujo\u010do zasedbo slovitih newyor\u0161kih plesalk nove burleske, vklju\u010dno z Julie Atlas Muz, Dirty Martini in Mimi le Meaux (ki igrajo same sebe). \/…\/ Amalric, ki so ga navdihnili spomini na varietejsko kariero Sidonie-Gabrielle Colette, je za raziskavo tematike izbral resni\u010dne plesalke, odpeljal svojo zasedbo na resni\u010dno turnejo po pode\u017eelskih odrih in posnel film v naturalisti\u010dnem duhu (kot vpliv navaja Cassavetesa). Rezultat preveva ob\u010dutek doma\u010dnosti in \u0161arma, je hkrati ganljiv in trpek …\u00ab
– <\/strong>Ben Walters, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbNeverjetno energi\u010den in zapeljiv film, poln za\u010dinjene duhovitosti in melanholije.\u00ab
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce je bil \u017ee Stadion Wimbledon<\/strong> resni\u010dno izjemno delo, pa je njegov zadnji, tretji celove\u010derec z naslovom Turneja <\/strong> prava mala mojstrovina. To krasno posvetilo ameri\u0161ki burleski, temu specifi\u010dnemu \u017eanru varieteja, ki v klubskih nastopih zdru\u017ei pogosto prosta\u0161ki humor in striptiz, je na platnu za\u017eivelo v zgodbi o francoskemu televizijskemu producentu Joachimu (z vso svojo igralsko norostjo in modrostjo ga je \u010dudovito upodobil prav sam Amalric), ki je zaradi nikoli razkrite tragedije zapustil Pariz in se zatekel v Zdru\u017eene dr\u017eave, kjer je v poslovnem razmerju in prijateljstvu z \u017eenskami, \u010dlanicami skupine, ki goji ameri\u0161ko burlesko, ponovno na\u0161el samega sebe in mo\u010d, da se soo\u010di z demoni preteklosti. \/…\/ A \u010deprav osredoto\u010denost na medosebna razmerja in odnose nikoli zares ne popusti, pa je v filmu najti tudi druge namige. Eden takih dose\u017ee \u017ee skoraj politi\u010dno razse\u017enost: \u010deprav Amalric nikoli neposredno ne spregovori s politi\u010dnim besednjakom, pa je nemogo\u010de spregledati, da je s sopostavljanjem dveh razli\u010dnih pristopov k \u017eivljenju in umetnosti \u2013 na eni strani je seveda spro\u0161\u010deni, poudarjeno eklekti\u010dni in drzni ameri\u0161ki duh, na drugi pa vse bolj boje\u010di francoski, za katerega se zdi, da rasignirano sprejema danosti \u2013 Amalric podal tudi kritiko vse manj drzne evropske dru\u017ebe, ki ji manjka uporni\u0161kega duha in ki \u017eivi v nekak\u0161nem kr\u010du. Amalric je s Turnejo <\/strong>nedvomno dosegel vrhunec svoje ustvarjalne poti in hkrati ustvaril eno najbolj o\u010darljivih del dosedanje filmske sezone.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Ekran<\/em><\/p>\n

TURNEJA
(Pisani krt v steklu)<\/p>\n

\u010cista ti\u0161ina
\u017eelje<\/p>\n

la\u010dni
mikrofoni<\/p>\n

gnezdijo
v podobah<\/p>\n

cenzura
skaklja<\/p>\n

v prah
nasme\u0161ka <\/p>\n

– Igor Bizjan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiser Mathieu Amalric, igralska muza nove generacije francoskih filmskih re\u017eiserjev 90-ih, predstavlja komi\u010dno, trpko sladko dramo Turneja, film ceste, odra in zaodrja, ki gledalca popelje v bizaren svet zrelih in \u0161armantnih (predvsem pa pravih) ameri\u0161kih striptizet na melanholi\u010dni turneji po francoski provinci. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":1539,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1538"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1539"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1538"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}