{"id":1526,"date":"2020-01-03T13:03:47","date_gmt":"2020-01-03T12:03:47","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zenska-pistola-in-spageterija\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:53","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:53","slug":"zenska-pistola-in-spageterija","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zenska-pistola-in-spageterija\/","title":{"rendered":"\u017denska, pi\u0161tola in \u0161pageterija"},"content":{"rendered":"<p><span class=\"film-body\"><\/p>\n<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Wang ima majhno restavracijo z\u00a0rezanci v\u00a0bli\u017eini pu\u0161\u010dave Jiayu Pass nedale\u010d od velikega Kitajskega zidu. Tam \u017eivi z\u00a0\u017eeno in osebjem. A\u00a0\u017eivljenje z\u00a0Wangom je vse prej kot prijetno: misli predvsem nase in tako zaposleni na koncu meseca v\u010dasih ne prejmejo pla\u010de. Tiranovo nasilje trpi tudi njegova \u017eena, kljub temu pa ima skrivno razmerje s\u00a0srame\u017eljivim kuharjem Lijem. Wangova \u017eena nekega dne pri prodajalcu preprog kupi pi\u0161tolo in jo spravi pri Liju. \u00bbWang mora umreti,\u00ab pravi. Le tako bosta lahko sre\u010dna. Medtem natakar Zhao in policist Zhang povesta Wangu za \u017eenino razmerje in za pi\u0161tolo, skrito pri Liju. Wang Zhangu obljubi pla\u010dilo, \u010de ta ubije ljubimca.<\/p>\n<p>Predelava kultnega filma <strong>Krvavo preprosto<\/strong> bratov Coen izpod taktirke legendarnega kitajskega re\u017eiserja je postavljena v\u00a0majhno restavracijo z\u00a0rezanci sredi pu\u0161\u010dave.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbZanimivo se mi je zdelo vzeti film, resni\u010dno klasi\u010dno delo ameri\u0161ke kinematografije, in ga prirediti v\u00a0tem zelo edinstvenem vzhodnja\u0161kem ali kitajskem kulturnem kontekstu, ki je poleg tega \u0161e predmoderen. Menil sem, da bi se iz tega procesa radikalne poustvaritve izlu\u0161\u010dilo nekaj resni\u010dno novega, edinstvenega in neobi\u010dajnega. To je samo po sebi neke vrste kulturno sodelovanje med Vzhodom in Zahodom, zato sem \u010dutil, da bi bil to zame zelo nenavaden in navdu\u0161ujo\u010d projekt.\u00ab<br \/>Zhang Yimou, re\u017eiser<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Zhang Yimou je rojen leta 1951\u00a0v\u00a0Xianu, Kitajska. Med kulturno revolucijo je bil prisiljen prekiniti \u0161tudij, pozneje pa je bil za vpis na pekin\u0161ko filmsko akademijo prestar, zato je diplomiral na oddelku za fotografijo. Leta 1988\u00a0je z\u00a0<strong>Rde\u010dim klasjem<\/strong> zmagal na festivalu v\u00a0Berlinu in kitajskemu filmu odprl vrata na Zahod. Od tedaj je vodilno ime novega kitajskega vala, saj je z\u00a0vsakim filmom osvajal najvi\u0161je festivalske nagrade. Je pripadnik tako imenovane \u00bbpete generacije\u00ab kitajskih re\u017eiserjev, kamor poleg njega sodijo \u0161e Chen Kaige, Tian Zhuangzhuang in Zhang Junzhao. \u010ce so bili njegovi zgodnej\u0161i filmi\u00a0\u2013 tudi pri nas predvajani <strong>Rde\u010de klasje<\/strong> (<strong>Hong gao liang<\/strong>, 1987), <strong>Dvigni rde\u010do svetilko<\/strong> (<strong>Da hong deng long gao gao gua<\/strong>, 1991), <strong>Niti eden manj<\/strong> (<strong>Yi ge dou bu neng shao<\/strong>, 1999) in <strong>Pot domov<\/strong> (<strong>Wo de fu qin mu qin<\/strong>, 1999)\u00a0\u2013 tanko\u010dutne, socialno ozave\u0161\u010dene in realisti\u010dne drame, ga je pred desetletjem zaneslo v\u00a0manj politi\u010dne, bolj ekstravagantne, \u017eanrske vode; zdaj \u017eanje priljubljenost mno\u017eic s\u00a0tehni\u010dno brezhibnimi izdelki tipa <strong>Heroj<\/strong> (<strong>Ying xiong<\/strong>, 2002) in <strong>Hi\u0161a lete\u010dih bodal<\/strong> (<strong>Shi mian mai fu<\/strong>,\u00a02004).<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbPrecej vpitja je tudi v\u00a0edinem leto\u0161njem kitajskem predstavniku, v\u00a0\u010drni komediji <strong>\u017denska, pi\u0161tola in \u0161pageterija<\/strong>. \/\u2026\/ Re\u017eiser Zhang Yimou se je odlo\u010dil predelati klasiko <strong>Krvavo preprosto<\/strong> bratov Coen in jo umestiti v\u00a0kitajski srednji vek, tja nekam v\u00a0hribovito, rde\u010do pu\u0161\u010davo Jiayu Pass blizu kitajskega zidu. Predelava je pisana, vizualno ble\u0161\u010de\u010da in precej zvesta izvirniku.\u00ab<br \/>Matja\u017e Juren, <em>Radio \u0160tudent<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRe\u017eiser <strong>Heroja<\/strong> in <strong>Hi\u0161e lete\u010dih bodal<\/strong> se je lotil predelave filma bratov Coen. A\u00a0je treba \u0161e kaj dodati? Da: noodle shop ni \u0161pageterija, ampak naj bo.\u00ab<br \/>Igor Harb, <em>MMC RTV\u00a0SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPosnet v\u00a0\u0161irokem formatu in zasi\u010den z\u00a0barvami je <strong>\u017denska, pi\u0161tola in \u0161pageterija<\/strong> zagotovo vodilni kandidat za najbolj vizualno osupljivo, s\u00a0krvjo prepojeno burlesko, vse od kar je Polanski posnel <strong>Ples vampirjev<\/strong>. \/\u2026\/ Predstavljajte si odtrgano komedijo, ki jo re\u017eira Sergio Leone, naphano z\u00a0borilnimi ve\u0161\u010dinami in predvajano z\u00a0dvojno hitrostjo.\u00ab<br \/>Jim Emerson, <em>RogerEbert.com<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVsi tisti, ki se jim je <strong>Krvavo preprosto<\/strong>, eleganten prvenec bratov Coen iz leta 1984, zdel premalo sme\u0161en za \u010drno komedijo, se bodo grizli v\u00a0jezike ob tejle svetoskrunsko sme\u0161ni kostumski priredbi. \u010ce ste mislili, da je precej nepriro\u010dno biti pre\u0161u\u0161tni morilec v\u00a0svetu bratov Coen, samo po\u010dakajte na tale film noir, ume\u0161\u010den nekam v\u00a0staro Kitajsko, kamor je pi\u0161tole treba \u0161ele uvoziti.\u00ab<br \/>Edmund Lee, <em>Time Out Hong\u00a0Kong<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZhangu Yimou, veliki kitajski auteur (<strong>Junak<\/strong>, <strong>Hi\u0161a lete\u010dih bodal<\/strong>, <strong>\u017diveti<\/strong>, <strong>Dvignite rde\u010do svetilko<\/strong>), re\u017eiser otvoritvene slovesnosti na olimpijskih igrah v\u00a0Pekingu, \/\u2026\/ rimejk mestoma prelepi s\u00a0pekin\u0161ko opero, nemim filmom, pateti\u010dnimi kostumi, bujnimi stilizacijami in obe\u0161enja\u0161ko komedijo.\u00ab<br \/>Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZ\u00a0nekaj zadnjimi filmi, kot so bili na primer <strong>Heroj<\/strong>, <strong>Hi\u0161a lete\u010dih bodal<\/strong> in <strong>Prekletstvo zlate vrtnice<\/strong>, je kitajski re\u017eiser tako imenovane pete generacije, danes 60-letni Yimou Zhang (\u017ee s\u00a0svojim prvencem <strong>Rde\u010di sorgum<\/strong> je leta 1988\u00a0osvojil berlinskega zlatega medveda), postal tako reko\u010d za\u0161\u010ditna znamka filma kot u\u017eitka. Torej ne le ugodja, ki mu tako in tako slu\u017ei ve\u010dinska filmska produkcija (danes vse bolj v\u00a0smislu ugajanja vsakr\u0161ni korektnosti), marve\u010d prav u\u017eitka, kolikor ta implicira neko prekora\u010denje, zamajanje meje, sprevrnitev konvencije, \u2018dotik nemogo\u010dega\u2019. Pri Zhangu je to videti predvsem kot prekora\u010denje ali \u0161irjenje mej vizualnega spektakla v \u2018ekscesno\u2019 razko\u0161je barv, kostumov, osupljivih akcijskih prizorov z \u2018letenjem po zraku\u2019, tako skoraj v\u00a0dobesednem pomenu (na primer v\u00a0<strong>Hi\u0161i lete\u010dih bodal<\/strong>, kjer se cesarjevi vojaki, ki zasledujejo begunca v\u00a0bambusovem gozdu, kot kak\u0161ne ptice roparice poganjajo z\u00a0veje na vejo), kakor tudi v\u00a0metafori\u010dnem, v\u00a0katerem je videti, kot da bi sam film \u017eelel poleteti \u2018v\u00a0zrak\u2019, se odtrgati od tal vsakr\u0161nega realizma in dose\u010di obmo\u010dje \u2018\u010diste \u010darobnosti\u2019 (v\u00a0tem pogleduje zhangovska estetika nedvomno eden izmed vrhuncev tiste te\u017enje oziroma tradicije, ki seje z\u00a0M\u00e9liesom za\u010dela \u017ee ob samem nastanku filma kot narativno-reprezentacijske umetnosti). Obenem pa te Zhangove spektakelske mojstrovine niso le formalisti\u010dno-estetske bravure, marve\u010d so tudi neke vrste \u2018zgodovinske lekcije\u2019, ki nam govorijo, da se \u2018kralja ne ubije\u2019 (<strong>Heroj<\/strong>, <strong>Prekletstvo zlate vrtnice<\/strong>), naj bo \u0161e tako krivi\u010den in \u0161e tak\u0161en tiran, kar je prav nasprotno od evropske revolucionarne zgodovine, ki seje v\u00a0Franciji za\u010dela z\u00a0regicidom. \/\u2026\/<br \/>Prav mikavno bi bilo popisati vse vizualne in zvo\u010dne domislice v\u00a0filmu <strong>\u017denska, pi\u0161tola in \u0161pageterija<\/strong>, toda ostanimo pri \u2018bistvenem\u2019. To pa je, da se v\u00a0tej komediji, naj je videti \u0161e tako \u2018lunati\u010dna\u2019, klovnovska, \u2018\u0161a\u0161ava\u2019, nadrealisti\u010dna, burleskna in naj so nekateri njeni liki \u0161e tako karikirani in stripovski, vendarle odigravajo tako resne re\u010di, kot so naslednje: edini storilec zlo\u010dinskih dejanj je prav sam Zakon oziroma njegov policijski predstavnik, ki je v\u00a0slu\u017ebi \u0161pagetarijskega gospodarja in svojega pohlepa; \u0161pagetarijski \u2018proletariat\u2019 je bojazljiv in bebav oziroma pobebavljen od eksploatacije (koreografiran prikaz virtuozne priprave testa za \u0161pagete je prav dokaz, kako je eksploatacija \u017ee razvila proizvajalske sposobnosti kuhinjskih delavcev), ko pa se posku\u0161a v \u2018revoluciji\u2019 (gospodarju ukrade nepla\u010dane mezde), je pora\u017een in umorjen. Toda \u0161pagetarijski \u2018proletariat\u2019 \u0161e niti ni tako zatirana figura, kot je \u017eenska, sama gospodarjeva \u017eena, ki jo je gospodar kupil kot kak\u0161no surovino za \u0161pagete in z\u00a0njo ravnal slab\u0161e kot z\u00a0\u017eivino. In velik del zhangovske filmske \u2018magije\u2019 slu\u017ei prav temu, da ta \u017eenska vse pre\u017eivi.\u00ab<br \/>Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Predelava kultnega filma Krvavo preprosto bratov Coen izpod taktirke legendarnega kitajskega re\u017eiserja je postavljena v\u00a0majhno restavracijo z\u00a0rezanci sredi pu\u0161\u010dave.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1527,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1526"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1527"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1526"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}