{"id":1512,"date":"2020-01-03T13:03:36","date_gmt":"2020-01-03T12:03:36","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/obcutljivi-sin-projekt-frankenstein\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:52","slug":"obcutljivi-sin-projekt-frankenstein","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/obcutljivi-sin-projekt-frankenstein\/","title":{"rendered":"Ob\u010dutljivi sin: Projekt Frankenstein"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pred leti se je mlademu mo\u017eu rodil sin, ki ga je o\u010de ob rojstvu zapustil. Zdaj, star sedemnajst let, se Rudi, ki je vsa ta leta pre\u017eivel v siroti\u0161nici, vrne domov \u2013 v \u017eelji po ponovni zdru\u017eitvi s star\u0161ema, v upanju, da ga bo mati sprejela z ljubeznijo in mu kon\u010dno razkrila, kdo je njegov o\u010de. A kmalu spozna, da doma ni dobrodo\u0161el. Grozljiv zlo\u010din spremeni najstnika v morilca na begu in o\u010detu ne preostane drugega, kot da spremlja otroka na neizbe\u017eni, kruti poti, v iskanju njune skupne odre\u0161itve.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNe zanimajo me ustaljene forme in magi\u010dne re\u0161itve. Venomer i\u0161\u010dem fragmente resni\u010dnega \u017eivljenja ter nauke, ki jih ti nosijo v sebi. In pogosto jih najdem prav v mitih in arhetipskih zgodbah. \/…\/ Mislim, da se je pomembno zavedati meja na\u0161ega obstoja: \u010deprav je neko bitje moja stvaritev, je hkrati avtonomno \u017eivljenje, za katerega sem odgovoren. Iz te misli se je porodila ideja, da bo na\u0161a \u00bbpo\u0161ast\u00ab de\u010dek, mlad, sedemnajstletni fant brez preteklosti. Ko smo doumeli globljo razse\u017enost zgodbe o Frankensteinu, smo nemudoma videli po\u0161ast kot zavr\u017eenega sina, ki se kot najstnik vrne domov, da bi svetu povedal: ‘\u017div sem, tu sem, vrnil sem se.’ Njegova dejanja se porajajo iz nedol\u017enosti, in naj nekoga poljubi ali ubije, to vedno po\u010dne v skladu z zakoni lastnega sveta. To je tiste vrste nedol\u017enost, ki jo sre\u010damo pri otrocih. Otroci imajo izjemno izostren ob\u010dutek za pravi\u010dnost in potrebo \u2013 \u010de jih kdo rani, udarijo nazaj; \u010de nekaj ho\u010dejo, ker so la\u010dni, si to vzamejo. Ti vzgibi u\u010dinkujejo na nekem zelo preprostem, o\u010ditnem nivoju. Kot vsak otrok tudi na\u0161 najstnik ne razume razlike med dobrim in zlim. Grozljiva dejanja, ki jih zagre\u0161i, izhajajo iz njegove lastne predstave o pravi\u010dnosti, iz njegove nedol\u017enosti. Po\u0161ast nikoli ni resni\u010dno po\u0161ast, to so zgolj na\u0161e zrcalne podobe, mi jih ustvarjamo, zanje izbiramo, se zanje odlo\u010damo \u2013 nato pa jih o\u017eigosamo kot po\u0161asti. Ta misel nas je vodila pri pisanju scenarija in odlo\u010dili smo se, da jo izrazimo s pomo\u010djo pojma dru\u017eine, v upanju, da jo bo gledalec tako najla\u017ee razumel, da mu bo blizu. Konec koncev je vsak izmed nas do neke mere zavr\u017een otrok in morilski star\u0161 hkrati.\u00ab
– Korn\u00e9l Mundrucz\u00f3, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Korn\u00e9l Mundrucz\u00f3 (rojen leta 1975 na Mad\u017earskem) diplomira na Mad\u017earski akademiji za film in gledali\u0161\u010de ter kariero najprej nastopi kot igralec, nato kot re\u017eiser, ves \u010das pa razpet med televizijo, filmom in gledali\u0161kim odrom. Za svoj re\u017eijski celove\u010derni prvenec Sz\u00e9p napok<\/strong> prejme presti\u017eno nagrado srebrni leopard na festivalu v Locarnu leta 2002. Njegov drugi igrani celove\u010derec Ivana <\/strong>(Johanna<\/strong>), filmska opera o \u017eivljenju Ivane Orleanske, se predstavi v sekciji Un Certain Regard festivala v Cannesu leta 2005, v sekciji Perspektive pa smo ga lahko istega leta videli tudi na ljubljanskem Liffu. Naslednji, Delta<\/strong>, <\/strong>se leta 2008 uvrsti v tekmovalni program <\/strong>festivala v Cannesu, kjer prejme nagrado mednarodnega zdru\u017eenja kritikov FIPRESCI. \u017de dve leti zatem se v canneski tekmovalni selekciji predstavi tudi Projekt<\/strong> Frankenstein<\/strong>, v katerem avtor <\/strong>prvi\u010d odigra eno glavnih vlog v lastnem filmu.<\/p>\n

\u00a0kritike<\/strong>
\u00bbGrozo namesto znanstvenofantasti\u010dne ‘po\u0161asti’ seje najstnik s kapuco, ki je odrasel v siroti\u0161nici in zdaj v razpadajo\u010dem bloku i\u0161\u010de svojo mater, medtem ko ima v enem izmed stanovanj neki re\u017eiser (igra ga Mundrucz\u00f3) ravno avdicije za svoj novi film. \/…\/ Drzna, presunljivo trezna in vizualno osupljiva adaptacija klasike Mary Shelley (za razliko od dosedanjih filmskih priredb, ki imajo vse brez izjeme z izvornim tekstom le malo skupnega) ter tanko\u010dutna dramatizacija eksistencialne stiske trpe\u010dega protagonista.\u00ab
– Neil Young, Jigsaw Lounge<\/em><\/p>\n

\u00bbV sredi\u0161\u010du tega srhljivega tour de force<\/em> je Rudolfovo brezupno iskanje normalnosti (matere, o\u010deta, \u017eene). Mundrucz\u00f3 v svojem nenavadnem poklonu mojstrovini Merry Shelley na mesto Frankensteinove po\u0161asti postavi osamljenega sedemnajstletnika. V prevpra\u0161evanju \u010dlovekove narave, vzgoje in vlog, ki si jih podelimo, se film poda na pot, ki je bila za\u010drtana \u017ee ob otrokovem rojstvu, in ji sledi do njenega logi\u010dnega izteka. Gotska grozljivka ni bila \u0161e nikoli tako aktualna.\u00ab
– Dimitri Eipides, TIFF <\/em><\/p>\n

\u00bbMad\u017earski re\u017eiser Korn\u00e9l Mundrucz\u00f3 je v tekmovalnem programu 63. festivala v Cannesu premierno predstavil svoje osupljivo, radikalno in ezoteri\u010dno delo, v katerem se\u00a0z zna\u010dilno brezkompromisnostjo in izjemnim vizualnim \u010dutom poglablja v vpra\u0161anja medsebojnih razlik in usodnih posledic, ki jih nosi \u010dlovek, postavljen pred obli\u010dje svoje stvaritve.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbMundrucz\u00f3 je nedvomno mojster mizanscene.\u00ab
– Le Temps<\/em><\/p>\n

\u00bbZasije z mra\u010dno lu\u010djo zadu\u0161ljive lepote.\u00ab
– Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Eksistencialisti\u010dna parabola o odgovornosti stvarnika spri\u010do stvaritve je sodobna adaptacija velike gotske klasike pisateljice Mary Shelley, v kateri znanstvenika in po\u0161ast utelesita o\u010de in sin, re\u017eiser in natur\u0161\u010dik. Premiera v tekmovalnem programu festivala v Cannesu 2010.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1513,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1512"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1513"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1512"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}