{"id":1510,"date":"2020-01-03T13:03:42","date_gmt":"2020-01-03T12:03:42","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/irska-pot\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:52","slug":"irska-pot","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/irska-pot\/","title":{"rendered":"Irska pot"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Septembra 2004 Fergus (biv\u0161i letalec britanske SAS) prepri\u010da Frankieja (biv\u0161ega voja\u0161kega padalca), naj se pridru\u017ei njegovi zasebni varnostni enoti v Bagdadu. Zaslu\u017eek: 10.000 neobdav\u010denih funtov na mesec. To je njuna zadnja prilo\u017enost, da obogatita na ra\u010dun vedno bolj sprivatizirane vojne v Iraku. Skupaj tvegata \u017eivljenje v mestu, pre\u017eetem s terorjem in pohlepom ter preplavljenem z milijardami ameri\u0161kih dolarjev. Septembra 2007 na zloglasni Irski poti, najnevarnej\u0161i cesti v mestu, Frankie izgubi \u017eivljenje. Fergus, ki ne verjame uradnemu poro\u010dilu, se strt in besen vrne v Liverpool, da bi na lastno pest raziskal sumljive okoli\u0161\u010dine prijateljeve smrti.<\/p>\n

Fergus pride v doma\u010di Liverpool na pogreb svojega otro\u0161kega prijatelja Frankieja, ki je z njim kot zasebni pla\u010danec delal v Iraku in na smrtonosni Route Irish<\/em> med bagdadskim letali\u0161\u010dem in zeleno cono izgubil \u017eivljenje. Ken Loach, mojster britanskega socialnega realizma, v dramati\u010dnem zarotni\u0161kem trilerju problematizira moralno in politi\u010dno korupcijo, s katero Zahod bogati na Bli\u017enjem vzhodu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbVenomer mi je izziv poiskati mikrokozmos, ki daje slutiti \u0161ir\u0161i kontekst in posledice: nerazre\u0161en konflikt, protislovje, ki ob natan\u010dnej\u0161em vpogledu razkrije razse\u017eno pokrajino problematike.\u00ab
– Ken Loach, re\u017eiser<\/p>\n

\u00bbVsi poznamo ritual ob vrnitvi mrtvega junaka iz tuje de\u017eele v domovino: sve\u010dana, resnobna glasba, zastave, spremstvo in salutiranje, v katero so usmerjene vse kamere nacionalnih medijev. Tola\u017eilne besede politikov in generalov zasipajo strte dru\u017eine, pogosto tako mlade, da v svojih naro\u010djih dr\u017eijo dojen\u010dke. Za Deely, sestro nekdanjega voja\u0161kega padalca Roberta, ki je umrl v zasedi v Iraku, je bila situacija precej druga\u010dna. Ko so Robertovo truplo iz Kuvajta prepeljali na letali\u0161\u010de v Glasgowu, ji je pogrebnik povedal, da je na letalu deset trupel, od tega pa dveh ni mogo\u010de identificirati. Robertova krsta je bila videti kot ‘velik oran\u017een zaboj’. Nobenih fanfar ni bilo, nobene ameri\u0161ke zastave, novinarjev ali vpra\u0161anj. Kolikor nam je znano, njegova smrt ni nikjer zabele\u017eena. In razlog je preprost. Robert ni bil ve\u010d vojak, pa\u010d pa zasebni pogodbenik. Nekateri jim pravijo zasebni vojaki, korporativni bojevniki ali svetovalci za varnost. Za Ira\u010dane so pla\u010danci. Vojna je posel, ki po\u010dasi, na\u010drtno in pred na\u0161imi o\u010dmi postaja vse bolj privatiziran. O tem pri\u010da Robertova krsta v obliki oran\u017enega zaboja, pa tudi statistike. Patrick Cockburn, priznani poro\u010devalec in strokovnjak za dogajanje v Iraku, ocenjuje, da je bilo na vi\u0161ku zahodne okupacije v dr\u017eavi pribli\u017eno 160.000 tujih pogodbenikov, velik del \u2013 morda kar 50.000 oseb \u2013 so predstavljali te\u017eko oboro\u017eeni varnostni oddelki. Voja\u0161ki napad in posledi\u010dna okupacija bi bila brez te oboro\u017eene podpore nemogo\u010da.\u00ab
– Paul Laverty, scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Ken Loach (rojen leta 1936 v Nuneatonu) \u0161tudira pravo na Oxfordski univerzi, kjer se prvi\u010d sre\u010da z gledali\u0161kim delom. Filmsko pot nastopi leta 1963 kot asistent re\u017eije pri BBC. O avtorjevi ob\u010dutljivosti za pere\u010da socialna vpra\u0161anja in nagnjenosti k socialnemu realizmu ter naturalisti\u010dnemu stilu pri\u010da \u017ee prva iz serije televizijskih dram The Wednesday Play<\/em> z naslovom Cathy Come Home <\/strong>(1966). Vpliv Loachevih del, ki so nastajala v okviru mre\u017ee BBC, je v umetni\u0161kem in dru\u017ebenem pogledu neizmeren. Sledita prvi filmski produkciji Poor Cow <\/strong>(1967) in Kes <\/strong>(1969). \u010ceprav je mednarodni javnosti znan v prvi vrsti kot re\u017eiser celove\u010dernih igranih filmov, pa se Loach \u0161e nadaljnji dve desetletji vra\u010da k televizijskemu delu. Odlo\u010dilen preboj prinese film Sodrga <\/strong>(Riff-Raff<\/strong>, 1990), naturalisti\u010dni portret sodobne Britanije, za katerega prejme nagrado Evropske filmske akademije za najbolj\u0161i film. \u017de leta 1995 prejme isto nagrado \u0161e avtorjeva De\u017eela in svoboda<\/strong> (Land and Freedom<\/strong>) na temo \u0161panske dr\u017eavljanske vojne.<\/p>\n

Za film Veter, ki trese je\u010dmen <\/strong>(The Wind That Shakes The Barley<\/strong>) prejme zlato palmo na festivalu v Cannesu leta 2006. Pred kratkim smo si lahko v Sloveniji ogledali Loachevo romanti\u010dno komedijo za mo\u0161ke I\u0161\u010de se Eric<\/strong>. V tekmovalni program festivala v Cannesu pa se je uvrstila tudi njegova Irska pot<\/strong> (2010).<\/p>\n

Loachevi filmi so po\u017eeli \u0161tevilne lovorike najpresti\u017enej\u0161ih mednarodnih filmskih festivalov in doma\u010de nagrade BAFTA, leta 2009 pa je prejel nagrado Evropske filmske akademije za \u017eivljenjsko delo. Avtorjeva dela so \u010dustveno neposredna, aktualna in anga\u017eirana. Kljub pretanjenemu \u010dutu za socialno ter politi\u010dno realnost pa je tisto, kar poganja kri po \u017eilah Loachevih filmov, neuklonljivi \u010dlove\u0161ki duh.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbResda jih ima \u017ee krepko \u010dez sedemdeset, a britanskega re\u017eiserja Kena Loacha leta niso omeh\u010dala. Zdaj nam servira besno obsodbo zasebnih podjetnikov, \u0161pekulantov, ki na ra\u010dun smrti bogatijo v Iraku. Bolj jeznega filma letos najbr\u017e ne boste videli. \/…\/ Kot v Loachevih zgodnej\u0161ih filmih (Veter, ki trese je\u010dmen<\/strong>, Carlina pesem<\/strong>) njegov bes tudi tokrat pogoltne zgodbo, ki proti koncu postane nekoliko kri\u010de\u010da. A kot obsodba vojne je to film brez primere.\u00ab
– David Edwards, Daily Mirror<\/em><\/p>\n

\u00bbPo razmeroma kapricioznem I\u0161\u010de se Eric <\/strong>se Loach vra\u010da v tekmovalno selekcijo Cannesa z izjemno mra\u010dnim in robustnim ma\u0161\u010devalnim trilerjem. Irska pot <\/strong>je zapleten, intriganten in bliskovit film silovitih politi\u010dnih podtonov. Loach in njegov dvorni scenarist, Paul Laverty, odlo\u010dno protestirata proti zlorabam in zlo\u010dinom zasebnih varnostnih sil v Iraku.\u00ab
– Geoffrey MacNab, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot v filmu I\u0161\u010de se Eric<\/strong> se pod nenavadno fasado \u2013 tokrat je to voja\u0161ki zarotni\u0161ki triler \u2013 skrivajo osebne zgodbe in tragedije delavskega razreda, ki od nekdaj fascinirajo Loacha in njegovega dolgoletnega sodelavca Paula Lavertyja. Vendar tu ni ve\u010d ne duha ne sluha o delikatnem pristopu, ne\u017enem humorju in spodbudnem optimizmu Loachevega prej\u0161njega filma. \/…\/ Kot v \u0161tevilnih avtorjevih delih tudi tu zasledimo tisto fatalisti\u010dno sentimentalnost: ob\u010dutek, da naj se \u0161e tako trudimo, nikoli ne bomo presegli in premagali strahotnih krivic, ki jih delijo tisti na vrhu, tisti, ki vodijo igro.\u00ab
– Robert Munro, Eye For Film<\/em><\/p>\n

\u00bbNe gre zanikati temeljne mo\u010di tega filma kot usmerjene, anga\u017eirane polemike. \/…\/ Fergusov bes dose\u017ee vreli\u0161\u010de v sklepni tretjini filma, \u0161e zlasti v dolgi sekvenci mu\u010denja z vodo, ki nazorno prika\u017ee Loachevo sposobnost ustvarjanja pristne napetosti z eno samo podobo in malce gibanja kamere. Dejstvo, da so najbolj\u0161i prizori filma tisti, v katerih ne \u0161vigajo krogle, je dovolj zgovorno. Dolgotrajnega vtisa Irske poti <\/strong>ne ustvarja njena protivojna ost, pa\u010d pa mojstrska spretnost, s katero jo Loach izrazi.\u00ab
– Eric Kohn, indieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav se bo Irska pot<\/strong> zapisala v zgodovino kot Loachevo manj pomembno delo, je to film silovitih trenutkov in dragocenih vpogledov.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbIrska pot<\/strong> je mrk, srdit, svin\u010den politi\u010dni triler, v katerem Ken Loach, avtor mnogih anga\u017eiranih filmov, izredno lepo pove\u017ee privatizacijo sodobnih imperialnih vojn, globalno krizo, thatcheristi\u010dna, neoliberalna osemdeseta, ki so delavski razred tako deklasirala, da Frankieju (John Bishop) in Fergusu (Mark Womack), prijateljema iz liverpoolskega geta, ni preostalo drugega, kot da sta se zaposlila v vojski, ki je postala njuna socialna dr\u017eava in njuno okno v svet.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbTakoj moramo opozoriti, da tema\u010dna atmosfera, v katero s svojim stalnim sodelavcem, scenaristom Paulom Lavertyjem, to je \u017ee njuno dvanajsto skupno sodelovanje, ume\u0161\u010data svoje zgodbe, ni izraz njunega prepri\u010danja, njunega pogleda na dru\u017ebeno realnost, oziroma raje na dogodke in ljudi o katerih spregovorita preko svojih filmov. Ta ni izraz njune \u010drnoglednosti in pesimizma, izgube upanja v mo\u017enost druga\u010dnega, bolj\u0161ega jutri, pa\u010d pa le posledica njunega vztrajnega in brezkompromisnega obravnavanja najbolj mra\u010dnih plati na\u0161e dru\u017ebe in na\u0161ega \u010dasa, njunega skoraj trmastega odstiranja tistih dru\u017ebenih anomalij, katerim se zaradi njihove kompleksnosti in kontroverznosti drugi raje izogibajo. Prej bi lahko rekli celo nasprotno, da namre\u010d prav iz vseh njunih skupnih filmskih zgodb, pa naj so te \u0161e tako mra\u010dne, na koncu vedno vendarle posije \u017earek upanja, optimizma, ki izvira iz njunega iskrenega in globokega humanizma, brezpogojnega zaupanja v tisto \u010dlove\u0161ko, ki ga odkrivata v malih preprostih ljudeh. In tudi v Irski poti<\/strong> ni ni\u010d druga\u010de. Tudi ta sicer mra\u010dna politi\u010dna srhljivka, ume\u0161\u010dena v osvobojeni Irak, v \u010das po zaklju\u010dku glavnih operacij ameri\u0161ke vojske, ko naj bi se tamkaj\u0161nje \u017eivljenje pri\u010delo vra\u010dati v normalne okvire, kljub svoji navidezni zaklju\u010dni brezizhodnosti, premore ta \u017earek upanja. Loach in Laverty sta ponovno mojstrsko izoblikovala osrednji, na videz izolirani incident, zgodbo posameznika in njegovih najblji\u017ejih, ter jo nato vpela v \u0161ir\u0161i dru\u017ebeno politi\u010dni kontekst ira\u0161ke vojne in njenih odmevov na britanskih tleh.<\/em>\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbDramo odlikuje pristni realizem, zaznamovan \u0161e socialno, saj glavni liki izvirajo iz delavskega okolja, po veliki zaslugi igralcev, zbranih precej iz televizijskega okolja, na \u010delu z Liverpool\u010danoma, 51-letnim Markom Womackom kot Fergusom in 45-letnim Johnom Bishopom kot Frankiejem, pa vse u\u010dinkuje tako, kot da se ne bi dogajalo v filmu, temve\u010d \u010disto zares.\u00a0\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n

\u00bbSoo\u010denje z realnostjo, predvsem pa soo\u010denje s prekinitvijo parafraze tiste znamenite formule \u00bbsaj vem da je res, pa vendar<\/em>\u00ab je grozljivo, mu\u010dno in strahotno, a po Loachu gre o\u010ditno tudi za edino pot. Svojemu osrednjemu liku Loach namre\u010d ne zmore ve\u010d prizanesti. Oziroma ne prizanese mu, da bo prizanesel nam, s tem pa nas kon\u010dno zbudil iz na\u0161e omrtvi\u010denosti ter nas tako ovil v brez\u010dasno ve\u010dnost upanja tistih likov, ki jih v virtualnost svojih filmov pospremi z neizmernim upanjem v meridi\u00e1n film \u2013 \u010dlovek : svet.\u00ab
– Nina Cvar, Ekran<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Fergus pride v doma\u010di Liverpool na pogreb svojega otro\u0161kega prijatelja Frankieja, ki je z njim kot zasebni pla\u010danec delal v Iraku in na smrtonosni Route Irish med bagdadskim letali\u0161\u010dem in zeleno cono izgubil \u017eivljenje. Ken Loach, mojster britanskega socialnega realizma, v dramati\u010dnem zarotni\u0161kem trilerju problematizira moralno in politi\u010dno korupcijo, s katero Zahod bogati na Bli\u017enjem vzhodu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1511,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1510"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1511"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1510"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}