{"id":150497,"date":"2021-07-02T10:40:47","date_gmt":"2021-07-02T08:40:47","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/cas-deklistva\/"},"modified":"2021-07-02T11:02:08","modified_gmt":"2021-07-02T09:02:08","slug":"cas-deklistva","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/cas-deklistva\/","title":{"rendered":"\u010cas dekli\u0161tva"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong><\/p>\n

Sestre March \u2013 samosvoja in ambiciozna Jo, tiha in krhka Beth, elegantna in ljubezniva Meg ter razvajena Amy \u2013 odra\u0161\u010dajo z ljube\u010do materjo Marmee v \u010dasu po ameri\u0161ki dr\u017eavljanski vojni. Dekleta dneve pre\u017eivljajo med improviziranimi gledali\u0161kimi predstavami, sestrskimi prepiri ter dru\u017eenjem s \u010dednim in premo\u017enim mladeni\u010dem s sosednjega posestva. I\u0161\u010dejo razli\u010dne poti v samostojno \u017eivljenje, hkrati pa se vsaka po svoje soo\u010da tudi z vpra\u0161anjem, kaj odra\u0161\u010danje pomeni za \u017eensko.\u00a0<\/p>\n

Film je navdu\u0161il kritike in prejel \u0161est nominacij za oskarja, vklju\u010dno za najbolj\u0161i celove\u010derec, osvojil pa kipec za najbolj\u0161o kostumografijo.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\u010cas dekli\u0161tva <\/em>je delno avtobiografski roman ameri\u0161ke pisateljice Louise May Alcott (1832\u20131888). Prvi\u010d je iz\u0161el v dveh delih, leta 1868 in leta 1869, ter nemudoma postal velika komercialna in kriti\u0161ka uspe\u0161nica.<\/p>\n

Knjiga je do\u017eivela ve\u010d filmskih priredb. V filmu Georgea Cukorja iz leta 1933 je kritike v vlogi Jo navdu\u0161ila Katharine Hepburn, re\u017eiser Mervyn LeRoy pa je leta 1949 posnel verzijo z Janet Leigh in Elizabeth Taylor, ki sta odigrali Meg in Amy. Leta 1994 je nastala priredba Gillian Armstrong, v kateri je Jo upodobila Winona Ryder, Amy pa Kirsten Dunst; Claire Danes je nastopila kot Beth, Christian Bale kot Laurie, Susan Sarandon pa v vlogi Marmee. Film je bil kriti\u0161ko dobro sprejet in je Winoni Ryder prinesel nominacijo za oskarja.<\/p>\n

Gillian Armstrong, re\u017eiserka omenjene priredbe iz leta 1994, je o filmu Grete Gerwig na twitterju zapisala: \u00bbZbrala pogum in pogledala novi \u010cas dekli\u0161tva<\/strong>. Navdu\u0161ena. Zelo druga\u010den film! Drzna nova zgradba. Fantasti\u010dna igralska zasedba.\u00ab<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbAmeri\u010dani imamo dve veliki knjigi; to sta \u010cas dekli\u0161tva<\/em> in Moby Dick<\/em>. In ni me zanimalo, da bi prirejala Mobyja Dicka.<\/em> \/\u2026\/ S tem romanom sem zrasla \u2013 tako kot mnogi drugi. Sestre March so bile moje sestre. Njihove pustolov\u0161\u010dine so bile pustolov\u0161\u010dine moje dru\u017eine. \u010ce odra\u0161\u010da\u0161 ob tak\u0161ni knjigi, postane del tvojega notranjega \u017eivljenja. Vedno sem sanjala, da bi po njej posnela film. \/\u2026\/ Ko sem pripravljala projekt in znova prebirala knjigo, me je presenetilo, koliko so mi te \u017eenske pomenile, ko so bile v obdobju odraslosti. Film govori o tem, kako nas na neki na\u010din vedno spremlja na\u0161 otro\u0161ki jaz, \/\u2026\/ kako odrasti, hkrati pa ohraniti pogumno deklico v sebi. \/\u2026\/ Gre za zelo aktualno, sodobno in pomembno zgodbo o \u0161tirih ambicioznih dekletih, ki ho\u010dejo mnogo ve\u010d, kot jim lahko da svet tistega \u010dasa. Ljudje se knjige spomnijo kot nekak\u0161ne zadrgnjene predviktorijanske moralke, a v njej se skriva veliko, veliko ve\u010d. \/\u2026\/ Med drugim govori o denarju; o \u017eenskah in denarju; o \u017eenskah in umetnosti in denarju \u2013 o tem, kako se ukvarjati z umetnostjo, \u010de nima\u0161 denarja. \/\u2026\/ Hoteli smo, da bi film deloval klasi\u010dno in hkrati sve\u017ee. \u017deleli smo si, da bi dajal vtis lahkotnosti. In \u010deprav se dogaja v devetnajstem stoletju, nikakor nismo hoteli, da bi deloval kot nekaj iz preteklosti. \/\u2026\/ Preprosto vedela sem, da filma ne morem kon\u010dati tako, kot se je kon\u010dala knjiga \u2013 predvsem zato, ker Louisa v resnici ni hotela tak\u0161nega konca, saj je bilo po njenem mnenju Jo usojeno postati ‘literarna devica s knjigami kot svojimi otroki’. \/\u2026\/ Kaj pa smo naredili, \u010de ji ne damo konca, ki si ga je v resnici \u017eelela? Kak\u0161en napredek bi bil to?\u00ab
– Greta Gerwig<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Greta Gerwig (rojena leta 1983 v Sacramentu, Kalifornija) je kon\u010dala \u0161tudij angle\u0161\u010dine in filozofije na presti\u017enem kolid\u017eu Barnard v New Yorku. V novem tiso\u010dletju se je hitro uveljavila kot ena najbolj prepoznavnih igralk ameri\u0161kega neodvisnega filma nove generacije, zlasti njegove naturalisti\u010dne, nizkoprora\u010dunske in mo\u010dno dialo\u0161ke veje, imenovane \u00bbmumblecore\u00ab. Skupaj z Joejem Swanbergom je leta 2008 napisala in re\u017eirala romanti\u010dno dramo Nights and Weekends <\/strong>ter v njej tudi nastopila. Prvi kriti\u0161ki uspeh ji je prinesla vloga Florence v romanti\u010dni komediji Greenberg <\/strong>(2010), igralkinem prvem sodelovanju z re\u017eiserjem Noahom Baumbachom. Dve leti kasneje je nastopila v naslovni vlogi Baumbachove indie uspe\u0161nice Frances Ha <\/strong>(2012), za katero je skupaj z re\u017eiserjem podpisala tudi scenarij, vloga pa ji je prinesla nominacijo za zlati globus. Skupaj sta nato spisala \u0161e scenarij za komedijo Mistress America <\/strong>(2015), ki je ob premieri na festivalu Sundance po\u017eela navdu\u0161en odziv kritike. Zaigrala je tudi v filmih Rimu z ljubeznijo<\/strong> (To Rome with Love, 2012) Woodyja Allena, Maggie ima na\u010drt<\/strong> (Maggie\u2019s Plan, 2015) Rebecce Miller, Wiener-Dog<\/strong> (2016) Todda Solondza, Jackie <\/strong>(2016) Pabla Larra\u00edna in 20th Century Women<\/strong> (2016) Mika Millsa, ki ji je prinesel \u0161tevilne nominacije in nagrade kriti\u0161kih zdru\u017eenj. V Kinodvoru smo si nazadnje lahko ogledali re\u017eiserkin samostojni re\u017eijski prvenec Lady Bird<\/strong> (2017), ki je prejel zlati globus za najbolj\u0161i film in glavno igralko ter pet nominacij za oskarja.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ najnovej\u0161e filmsko utele\u0161enje [romana] \/\u2026\/ je nekaj povsem svojega ter nekaj, kar pripada svojemu \u010dasu. Priredba je tako bogata, tako pozorna do svojega vira, a hkrati tako vznemirljivo osebna, da se zdi kombinacija ustvarjalke in snovi kot usojena. \/\u2026\/ Ne gre za to, da bi Greta Gerwig roman izumila na novo; bolje bi bilo re\u010di, da je z nekak\u0161no rentgensko intuicijo na\u0161la tisto bistvo, zaradi katerega je \u010cas dekli\u0161tva<\/em> postal tako formativna knjiga za generacije ambicioznih \u017eensk: to je zgodba o \u017eenski, ki ho\u010de pisati in to tudi dela. Re\u017eiserka poleg tega razume, da ta \u017eenska ni le Jo March \u2013 temperamentna fantovska protagonistka romana \u2013, ampak tudi njena avtorica Louisa May Alcott. \/\u2026\/ Lahko bi potegnili ravno \u010drto od plesalke, ki te\u010de (poskakuje in se vrti) skozi ulice New Yorka ob Bowiejevem komadu Modern Love<\/em> v Frances Ha<\/strong><\/em> (2012), pa do Jo, ki v uvodnih prizorih \u010casa dekli\u0161tva<\/strong> evfori\u010dno te\u010de skozi isto mesto v drugem \u010dasu. Re\u017eiserkin najnovej\u0161i film brez\u0161ivno nadaljuje teme iz njenih prej\u0161njih del \/\u2026\/. Redkokatera priredba romana \u010cas dekli\u0161tva<\/em> \u2013 pravzaprav le redke kostumske drame nasploh \u2013 je tako polna \u017eivljenja, tako aktualna in sve\u017ea kot ta film \u2013 delo, pre\u017eeto s \u010dustvi, a zgrajeno na idejah.\u00ab
– Devika Girish, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbSaoirse Ronan in Emma Watson sta na \u010delu odli\u010dne zvezdni\u0161ke igralske zasedbe v \u010dudovito topli, sme\u0161ni in prisr\u010dni verziji klasike o odra\u0161\u010danju Louise May Alcott. \/\u2026\/ Ni\u010d ‘majhnega’ ni v tem bogatem, toplem, \u017eivahno naseljenem in strastnem novem poklonu klasi\u010dnemu romanu o sestrstvu \/\u2026\/. Re\u017eiserka obudi \u010cas dekli\u0161tva<\/em> kot film o odra\u0161\u010danju, poro\u010dno komedijo, dramo o sestrski tekmovalnosti in \u2013 kar je morda najbolj zanimivo \u2013 avtofikcijski manifest o pisanju lastnega \u017eivljenja. \/\u2026\/ Greta Gerwig nam je podarila neznansko o\u010darljiv, \u0161irokosr\u010den film. V njem je veliko ljubezni.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbNe gre toliko za priredbo kot za nekak\u0161no odkopavanje \u2013 literarno odkrivanje likov in njihove ustvarjalke ter tistega, kar so vsi skupaj v resnici hoteli. Rezultat je meta-zgodba, ki od\u0161krne okno v svet ‘malih \u017eensk’, da bi povedala nekaj pomembnej\u0161ega o zgodbah, ki jih pripovedujemo o \u017eenskah in dekletih. \/\u2026\/ Film se odvije kot pogovor med sodobno scenaristko in protosodobno pisateljico.\u00ab
– Amanda Hess, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce ste se po (kar pre\u0161tejte jih) sedmih filmskih verzijah spra\u0161evali, ali res potrebujemo osmo, je odgovor pritrdilen. Greta Gerwig je na\u0161la na\u010din, kako to predviktorijansko zgodbo o \u017eivljenjskih poteh in ljubeznih \u0161tirih sester narediti pomembno za sodobno ob\u010dinstvo. \/\u2026\/ Gre za prvi \u010cas dekli\u0161tva <\/strong>v dobi gibanja #MeToo in film ima zaradi izrazite osredoto\u010denosti na te\u017eak polo\u017eaj \u017eensk, ki si utirajo pot v mo\u0161kem svetu, \u0161e dodaten pomen in te\u017eo.\u00ab
– Pete Hammond, Deadline<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot pisateljica je tudi re\u017eiserka kulturna ikonoklastka s sposobnostjo, da spremeni na\u0161e dojemanje sveta. V Greti Gerwig je Jo March na\u0161la sebi enako.\u00ab
– Lucy Siegle, The<\/em> Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ izvrstna, izjemno natan\u010dna knji\u017ena priredba, ki v vsakem kadru razkriva svojo povezanost z virom \u2013 in razumevanje le-tega. Re\u017eiserka je vsrkala besede, like, strani, prizore in trenutke ter jih spojila v \u017eivahno, \u010dustveno zrelo vizijo te \u010dudovite sage o obdobju zgodnje odraslosti ter grenko-sladkem tr\u010denju osebnih in poklicnih ambicij \/\u2026\/. Najve\u010dja pohvala, ki jo lahko izre\u010dete \u010casu dekli\u0161tva<\/strong>, je, da skrbno prikrije svoje literarne korenine, a se hkrati vzneseno poklanja pisatelji\u010dini prozi in o\u010darljivim sestram March. \/\u2026\/ Opisati \u010cas dekli\u0161tva<\/strong> kot tehni\u010dno dovr\u0161en film bi bilo veliko preskromno, saj vsak prizor razodeva mojstrsko obvladovanje forme, kakr\u0161no bi sicer pri\u010dakovali od umetnika z mnogimi leti izku\u0161enj. Jo v tej verziji ni zgolj orodje za razmi\u0161ljanje o sodobnih tegobah, ampak nekdo, ki je globoko zakoreninjen v zanosni sedanjosti \u2013 umetnik-odlo\u010devalec, ki z lastnim \u017eivljenjem dokazuje, da neodvisnost daje mo\u010d. In to je res velik dose\u017eek.\u00ab
– David Jenkins, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbKo gledamo, kako se sku\u0161ajo sestre vklopiti v ta staromodni, patriarhalni \/…\/, in s kak\u0161no progresivno resigniranostjo to spremljajo njihove predhodnice (mama Laura Dern, teta Meryl ipd.), ki to\u010dno vedo, kaj jih \u010daka (podrejenost, regresivne vrednote, kli\u0161ejsko \u017eivljenje), se lahko \u0161e enkrat prepri\u010damo, kak\u0161na zmaga je bila neko\u010d za \u017eensko to, da je postala pisateljica \u2013 in kak\u0161en dose\u017eek je bil to, da se ji ni bilo treba poro\u010diti. \u0160e enkrat pa lahko tudi vidimo, kako nastane revolucija, ali bolje re\u010deno \u2013 kako je nastajala emancipacija: med sestrskimi objemi, za kuhinjsko mizo, med sedenjem ob kaminu, na bo\u017ei\u010dnih ve\u010derjah, med pisanjem romanov, v nelinearnosti \u017eenske \u017eelje, da se re\u010di ne bi vedno spremenile ravno tedaj, ko so najpopolnej\u0161e \u2013 v transformativnih kadencah nostalgije. Louisa May Alcott je umrla leta 1888 (nikoli se ni poro\u010dila), nekaj let pred rojstvom filma, toda s filmom ima neverjetno sre\u010do \u2013 vse filmske verzije njenega avtobiografskega romana \u010cas dekli\u0161tva<\/em> so namre\u010d blestele. In tudi najnovej\u0161a, ki jo je posnela Greta Gerwig, izgleda tako pro\u017eno in rapsodi\u010dno, kot da je bil roman \u010cas dekli\u0161tva<\/em> ustvarjen in mi\u0161ljen za film.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbRevolucijo\u00ab v filmu, ki ostaja zgodovinska drama z vsemi (pastelnimi) scenskimi in kostumskimi zna\u010dilnostmi 19. stoletja, posku\u0161a Greta Gerwig izpeljati na ravni tematskega fokusa, ki ga odvrne od dru\u017einskih vrednot in svetovljanstva, ki naj bi bilo neodvisno od premo\u017eenja, tako da kot osrednjo temo poudari finan\u010dno neodvisnost \u017eensk kot pogoj za svobodo. \u00bbVi se tudi nikoli niste poro\u010dili,\u00ab\u00a0<\/em>re\u010de Jo in od stare tete March, ki jo navdihujo\u010de igra Meryl Streep, dobi v odgovor: \u00bbSamo zato, ker\u00a0<\/em>sem bogata.\u00ab<\/em> Svojo idejo re\u017eiserka nadalje razvija tako, da iz kopice likov izpostavi sestri Jo in Amy (Florence Pugh) ter njuno rivalstvo za pozornost sosedovega Laurieja (igra ga vzhajajo\u010da ameri\u0161ka zvezda Timoth\u00e9e Chalamet). Tudi tu izbira monologov poudari, da se sestri zavedata cene, ki jo morajo \u017eenske pla\u010dati za svoje odlo\u010ditve. Amy je prepri\u010dana, da lahko vplivamo na to, koga ljubimo, in zabrusi Laurieju, naj se neha slepiti z romantiko, saj zakon ni ni\u010d drugega kot ekonomska ponudba. Greta Gerwig poudari svojo poanto tudi s poklicno izbiro protagonistk, ki sta umetnici – pisateljica in slikarka. Tako naka\u017ee dihotomijo med preteklostjo in sedanjostjo. \u010ce je namre\u010d v 19. stoletju odlo\u010ditev za umetni\u0161ki poklic oziroma hobi pomenila svetovljanskost in svobodomiselnost \u017eenskega bitja, je to danes predvsem zavestna odlo\u010ditev za ekonomsko nestabilnost.\u00ab
– Tina Le\u0161ni\u010dar, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm pre\u017eema toplina, ki se razliva tudi po njegovi vizualni podobi, hkrati pa zagrize v resnej\u0161e teme. Ni skrivnost, da je avtorica romana Louisa May Alcott svoje delo zgradila na avtobiografskih temeljih in da je lik Jo urezan po njeni podobi. Greta Gerwig je v film vnesla \u0161e ve\u010d resni\u010dnosti in filmsko Jo \u0161e bolj pribli\u017eala realni Alcottovi. Gerwigova pravzaprav vseskozi ostaja presenetljivo zvesta izvirniku, a tu in tam nekoliko po svoje zasuka perspektivo, da skoznjo prezrcali svoj osebni pogled na teme, ki jih tekst odpira. V besedilu prepozna in v ospredje potisne to\u010dke, ki nagovarjajo na\u0161 \u010das: kako skelijo razlike med ekstremno bogatimi in ekstremno revnimi, kako pomembno si je v \u017eivljenju nadeti ko\u017eo, v kateri se po\u010duti\u0161 izpolnjenega (pa naj bo to poroka in materinstvo ali kariera), kako zahteve trga vplivajo na umetni\u0161ki credo in kako krmariti med lastno umetni\u0161ko vizijo in tr\u017eno uspe\u0161nostjo… Film odpira mnoga vpra\u0161anja, ki se vrtijo okrog tematik \u017eenske ustvarjalnosti, ekonomskega polo\u017eaja ter razpetosti med ambicije in dru\u017einsko \u017eivljenje, obenem pa niti za trenutek ne zaide v la\u017eni solzavi feminizem. Duh \u017eenske mo\u010di, kreativnosti in rado\u017eivosti preprosto spontano puhti iz njega. \u010cas dekli\u0161tva<\/strong> v svoji zadnji inkarnaciji je, skratka, zares dobro na\u0161tudiran in domi\u0161ljen film, zvest izvirniku in oseben hkrati, obenem pa se gleda tako lahkotno, da ga preprosto mora\u0161 imeti rad.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Igralka in re\u017eiserka Greta Gerwig se po filmu Lady Bird vra\u010da s sve\u017eo, sodobno in zelo osebno priredbo priljubljene zgodbe o \u0161tirih sestrah, odlo\u010denih \u017eiveti po lastnih pravilih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":150498,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/150497"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/150498"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=150497"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}