{"id":1504,"date":"2020-01-03T13:03:42","date_gmt":"2020-01-03T12:03:42","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/overjena-kopija\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:52","slug":"overjena-kopija","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/overjena-kopija\/","title":{"rendered":"Overjena kopija"},"content":{"rendered":"

\u00bbResnica je mo\u017enost \u2013 kaj je res, ni tako pomembno.\u00ab
<\/em><\/strong>– Abbas Kiarostami<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

zgodba<\/strong><\/p>\n

On je angle\u0161ki predavatelj umetnostne zgodovine in literature, Ona lastnica galerije. V \u010dasu enega popoldneva se spoznata, odpeljeta na izlet v toskansko pode\u017eelje, si privo\u0161\u010dita kosilo, obi\u0161\u010deta galerijo in razpravljata o umetnosti, ljubezni, odnosih in protislovnosti njegove teze. Ko ju natakarica zamenja za zakonski par, se spontano prepustita igri vlog. Pretvarjata se tako dobro, da je videti, kot da sta postala eno ali pa sta skupaj \u017ee od nekdaj. Odnos med navideznima neznancema postane prava neznanka: gre za ljubezen ali overjeno kopijo?<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Zgodba o naklju\u010dnem sre\u010danju mo\u0161kega in \u017eenske v majhni vasici na jugu Toskane je \u010disto obi\u010dajna zgodba, ki se lahko pripeti komurkoli in kjerkoli. Najnovej\u0161i film velikega iranskega avtorja je prvi igrani celove\u010derec, ki ga je re\u017eiser posnel v Evropi.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

iz prve roke<\/strong><\/p>\n

\u00bbResni\u010dno temelji na nekem dogodku, ki sem ga izkusil pred desetimi, petnajstimi, morda celo dvajsetimi leti \u2013 nimam dobrega ob\u010dutka za \u010das. Spra\u0161ujem se, ali bi se ta \u017eenska prepoznala, \u010de bi videla film. Ali gre samo za moj spomin na stvari, ki so se zgodile? Navsezadnje sva skupaj pre\u017eivela samo en dan.\u00ab<\/p>\n

Abbas Kiarostami, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbNeko\u010d sem \u0161la v Iran, da bi se sre\u010dala z Abbasom Kiarostamijem. Spoznala sva se v Cannesu in takrat mi je rekel: ‘Pridi v Teheran!’, pa sem \u0161la. Dvakrat. In nekega ve\u010dera mi je povedal zgodbo, ki sva jo letos poleti tudi posnela. Vse mi je natan\u010dno opisal: tisto o nedr\u010dku, restavraciji, hotelu. Skratka, rekel je, da se mu je to res zgodilo. Na koncu, po 45-minutnem pripovedovanju v brezhibni angle\u0161\u010dini, pa me je vpra\u0161al, ali mu verjamem. Rekla sem ja. On pa je rekel: ‘Ampak ni res!’ Prasnila sem v smeh! In mislim, da se je ravno zato odlo\u010dil posneti ta film. \u0160e danes sem prepri\u010dana, da se mu je zgodba zares pripetila. In prav toliko verjamem, da se mu ni.\u00ab<\/p>\n

Juliette Binoche, igralka<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbSme\u0161no, ne morem se ve\u010d spomniti, zakaj sem Juliette, ko me je obiskala v Teheranu, povedal to zgodbo. Za\u010delo se je z nedol\u017eno anekdoto, silovita reakcija na njenem obrazu pa me je presenetila. Na neki na\u010din odzivi, ki jih vidite v filmu, zrcalijo njeno reakcijo na zgodbo, ko sem ji jo prvi\u010d povedal. \u2026 Na njeno reakcijo sem se odzval tako, da sem ji ponudil \u0161e malce te zgodbe. In spremenila se je v scenarij. \u010ce bi jo pripovedoval komu drugemu, ne bi nikoli vedel, da lahko postane film. Obstaja perzijska pesem, ki gre v prevodu nekako takole: ‘Zaradi poslu\u0161alca se je navdu\u0161il pripovedovalec.’ Zanimivost va\u0161e pripovedi je povsem odvisna od poslu\u0161alca in njegovih reakcij. Zato ta film resni\u010dno dolgujemo veliki pozornosti, ki jo je Juliette namenila moji pripovedi. \/\u2026\/<\/p>\n

Mika me, da odgovoril kot Juliette, potem ko je dobila oskarja za vlogo v Angle\u0161kem pacientu <\/strong>in jo je neki francoski novinar vpra\u0161al: ‘Boste zdaj, ko vas je prepoznal tudi Hollywood, za\u010deli tam snemati filme?’ Rekla je: ‘Ne, rada bi delala z Abbasom Kiarostamijem.’ Ne citiram je iz ne\u010dimrnosti, pa\u010d pa zato, ker te besede natan\u010dno izra\u017eajo moje ob\u010dutje: rad bi delal z Abbasom Kiarostamijem, v Iranu. In \u010de bo vse posre\u010di, za\u010dnem snemati septembra.\u00ab<\/p>\n

Abbas Kiarostami, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

portret avtorja<\/strong><\/p>\n

Abbas Kiarostami je br\u017ekone eden resni\u010dno najpomembnej\u0161ih sodobnih filmskih avtorjev. Rodi se leta 1940 v Teheranu, filmsko kariero za\u010dne s snemanjem oglasov in kratkih otro\u0161kih filmov, v devetdesetih ga kot genija prepozna Zahod, za svoje ustvarjanje med drugim prejme presti\u017eni nagradi zlato palmo (za Okus \u010de\u0161nje<\/strong>) in srebrnega leva (za Veter nas bo odnesel s seboj<\/strong>). Njegovo delo zaznamujeta mo\u010dna humanisti\u010dna nota in nenehno, drzno in povsem samosvoje raziskovanje \u0161e devi\u0161kih prostranstev filmskih govoric, zlasti odnosa med fiktivnim in realnim ter vloge filmskega re\u017eiserja v procesu ustvarjanja. <\/s><\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

zanimivosti<\/strong><\/p>\n

Kiarostami je leta 2008 debitiral kot operni re\u017eiser. Opera Cos\u00ec fan tutte<\/em>, v kateri je vlogo Don Alfonsa zasedel ravno baritonist <\/span><\/em>William Shimell, glavni igralec filma Overjena kopija<\/strong>, tako kot film govori o spominih in ljubezenski igri prevare in pretvarjanja \u2013 o igranju vlog.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

kritike<\/strong><\/p>\n

\u00bbJuliette Binoche je dejansko senzualna razse\u017enost tega prvega filma, ki ga je iranski maestro posnel zunaj svoje domovine in ki v opombi pod \u010drto in skladno s svojim naslovom pravi, da je vsaka ljubezenska zgodba vedno znova izvirna postavitev \u017ee tiso\u010dkrat odvite zgodbe pred njo, \u017ee ni\u010dkolikokrat spodletelega razmerja med mo\u0161kim in \u017eensko. \/\u2026\/ Eden najlep\u0161ih Kiarostamijevih filmov, pa tudi filmov leto\u0161njega Cannesa.\u00ab<\/span><\/p>\n

\u017denja Leiler, Pogledi<\/em><\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

\u00bbNe moremo si kaj, da ne bi pomislili na sorodne tematike Rossellinijevega Potovanja v Italijo<\/strong>, Antonionijeve Avanture<\/strong>, celo Linklaterjevega Pred son\u010dnim zahodom<\/strong>, a to bi pomenilo, da Kiarostami v njih vidi ideale. Ti filmi so referen\u010dne to\u010dke, zagotovo, a ni\u010d ve\u010d. Overjena kopija <\/strong>je povsem samosvoja \u2026\u00ab<\/p>\n

Ed Gonzalez, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav gre morda za velikopotezen dodatek avtorjevemu opusu, kakr\u0161nega doslej nismo bili vajeni, je Overjena kopija <\/strong>\u0161e vedno tako posebna, igriva, mojstrska in pozorna do drobnih, skrivnostnih detajlov kot vsak drug avtorjev film. Kljub vsem govoricam o ‘nekoliko druga\u010dni romanti\u010dni komediji’, ki so pospremile premiero filma v Cannesu, je tisto, kar bi morali poudariti, druga\u010dnost tega filma od del drugih re\u017eiserjev in ne od avtorjevih lastnih. \/\u2026\/ Overjeno kopijo <\/strong>preveva tako zna\u010dilna dvoumnost, da si konec koncev ne moremo predstavljati, da bi jo posnel kdo drug kot Kiarostami.\u00ab<\/p>\n

Geoff Andrew, Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbOverjena kopija <\/strong>od gledalca zahteva, da vstopi v igro miselnih skrivalnic. V preteklosti nas je Kiarostami izzival k upo\u0161tevanju zunanjosti polja \u2013 k razmi\u0161ljanju o tem, kaj se odvija v prostoru zunaj kadra, a pogojuje dogajanje, ki ga vidimo na platnu. Tu nam ponudi fragment odnosa, ki je iztrgan iz konteksta in dobiva smisel \u0161ele ob upo\u0161tevanju drobnih okoli\u0161\u010din onkraj \u010dasovnega okvira zgodbe.\u00ab<\/p>\n

Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbPremi\u0161ljena, skrivnostna in izjemno elegantna Overjena kopija<\/strong> je na prvi pogled tipi\u010dno kontinentalna art house produkcija. \/\u2026 \/ Zaslutimo, da vstopamo v obmo\u010dje tistega najbolj arhetipskega med umetni\u0161kimi filmi, Lani v Marienbadu<\/strong>, kjer sta se navidezna tujca, imenovana le ‘A’ in ‘X’, morda prav tako \u017ee sre\u010dala (re\u017eiser Alain Resnais je trdil, da sta se, scenarist Alain Robbe-Grillet se ni strinjal), ali v obmo\u010dje Ljubimca<\/strong> Harolda Pinterja, kjer zakonski par igra lastno ljubezensko afero. \/\u2026\/ Gre za intriganten, omamen film z izjemnim ob\u010dutkom za prostor, pri katerem vas, kljub letnemu \u010dasu, prav nenavadno mrazi.\u00ab<\/p>\n

Philip French, The Observer<\/em><\/p>\n

\u00bbOverjena kopija<\/strong>\u00a0\u2013 posneta, tako kot epizoda iz Vstopnic<\/strong>, v\u00a0Italiji, a tokrat brez iranskih igralcev in dialoga\u00a0\u2013 je v\u00a0nekaterih pogledih celo \u0161e bolj radikalna subverzija komercialnega filma, \u010deprav se zdi na prvi pogled veliko bolj konvencionalna. Gostujo\u010di britanski pisec (igra ga operni pevec William Shimell) se z\u00a0lastnico starinarnice, v\u00a0Toskani \u017eive\u010do Francozinjo (Binoche), odpravi na enodnevni izlet v\u00a0toskansko vasico. \u010ceprav sta se pravkar spoznala, se za\u010dneta nenadoma obna\u0161ati kot star zakonski par, ki se v\u00a0poskusu praznovanja domnevne 15.\u00a0obletnice poroke ves \u010das prepira. Relativno avtenti\u010dnost, ki stoji na trhlih nogah \u017ee po zaslugi zdru\u017eitve negotovega amaterskega igralca z\u00a0nadarjeno profesionalko, resni\u010dno omaje \u010duda\u0161ka igra pretvez, \u010deprav se zdi tisto, kar film uprizarja, bolj \u00bbresni\u010dno\u00ab od umetelnih elementov filma Shirin<\/strong>.
Tisti, ki poznajo Kiarostamijev redko predvajani in skrajno netipi\u010den igrani celove\u010derni prvenec Gozaresh<\/strong> (1977) \u2026 lahko v\u00a0Overjeni kopiji<\/strong> z\u00a0lahkoto prepoznajo veliko bolj izpopolnjen in teoreti\u010dno kompleksnej\u0161i remake. \/\u2026\/ Vedenje in psiholo\u0161ki ustroj likov na ravni fikcije morda presene\u010data, sta na trenutke celo protislovna\u00a0\u2013 tako kot odprti konec, ki je enako nerazre\u0161en kot pri filmih Zendegi va Digar Hich<\/strong>, Zire darakhatan zeyton<\/strong> in Okus \u010de\u0161nje<\/strong>\u00a0\u2013 a \u010dustvene dileme, ki jih film razgalja, so neizpodbitno resni\u010dne. (Gozaresh<\/strong> je Kiarostami posnel tik pred iransko revolucijo, opisal pa ga je kot film o \u00bbrevoluciji v\u00a0meni\u00ab).\u00ab
Jonathan Rosenbaum,\u00a0www.jonathanrosenbaum.com<\/a><\/em><\/p>\n

\u00bbPrek zaporedja zapeljivih sprehodov in spremljajo\u010dih dialogov se razkrije zapletena narava partnerskega razmerja, ki v svojo mre\u017eo nepri\u010dakovano ujame \u0161e gledalca in mu nalo\u017ei aktivno vlogo pri spremljanju dogajanja na platnu. Gre za vrnitev k temeljem filmskega ustvarjanja na ve\u010d ravneh, saj film utelesi enega glavnih narativnih arhetipov (mo\u0161ki sre\u010da \u017eensko). Za filmskega ustvarjalca je to spolzek teren, v katerem lahko zdrsne v stereotipe in \u017ee ne\u0161tetokrat videne situacije, a hkrati tudi poligon, na katerem se izka\u017ee mojstrstvo velikih imen sedme umetnosti. Kiarostami svoje ve\u0161\u010dine tu razka\u017ee v vsem sijaju, s tem pa zgolj potrjuje laskajo\u010de oznake, ki so mu jih za\u010deli nadevati \u017ee davnega leta 1990, ko je s filmom Veliki plan<\/strong> vzbudil pozornost mednarodne filmske javnosti. Od takrat je v filmih, kot so Okus \u010de\u0161nje<\/strong>, Veter nas bo odnesel s seboj<\/strong> in Deset<\/strong>, igral vlogo zastavono\u0161e vse bolj opazne iranske kinematografije, hkrati pa je nepretrgoma razvijal teme, ki ga spremljajo \u017ee od samega za\u010detka kariere: odnos med resnico in fikcijo, njuno medsebojno prepletanje in ve\u010dno nelo\u010dljivost ene od druge. Dejstvo, da se pred gledal\u010devimi o\u010dmi odvije navadna la\u017e, pa lahko v njej vendarle najde vse bistvo \u010dlove\u0161kega obstoja. Ali kot je v svojem eseju Evidenca filma o Kiarostamiju zapisal francoski filozof Jean-Luc Nancy: ‘Motiv la\u017ei pri Kiarostamiju vedno vodi samo k resnici.’ Ni prav veliko cineastov, ki bi jim iz tako preproste situacije, kot jo spremljamo v Overjeni kopiji<\/strong>, uspelo v eni sapi izpeljati spontano romanti\u010dno komedijo in poglobljeno \u017eivljenjsko filozofijo. \/\u2026\/ Oznaka ene mojstrovin minulega filmskega leta je povsem na mestu. Film, ki na vsakem koraku (\u017ee v naslovu!) posreduje metafore o kopijah in la\u017eeh, se morda res posku\u0161a pokazati za potvorjenega, a to je zgolj vaba. Strah je odve\u010d \u2013 film je la\u017een samo v naslovu, Overjena kopija<\/strong> bo v filmski umetnosti gotovo veljala za pravo stvar.\u00ab Matic Majcen, Polet<\/em><\/p>\n

\u00bbMaestro, ki je desetletja vztrajal v Iranu, je v najbolj filmani izmed vseh pokrajin sveta, v Toskani, posnel film z zvezdo francoskega filma Juliette Binoche, v jezikih, ki mu niso blizu, o temi, ki je izmed vseh najbolj iz\u010drpana. Pred nami pa je spet vrhunski Kiarostami, ki se lahkotno giblje med kompleksnimi vpra\u0161anji, kot so kaj je resni\u010dnost in kaj fikcija, kaj je umetnost in kaj \u017eivljenje. Nekako mimogrede pa posname \u017ee enega najlep\u0161ih filmov o ljubezni med mo\u0161kim in \u017eensko Overjeno kopijo<\/strong>.\u00ab
Ingrid Kova\u010d Brus, Radio Slovenija 1<\/em><\/p>\n

\u00bbIranski auteur Kiarostami nam v prvem filmu, ki ga je posnel na Zahodu, pojasni, kaj je to Zahod. ZA +\u00ab
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

————<\/em><\/p>\n

Vsaka ljubezen je popolni unikat. Overjena kopija postane, ko se \u010dustva ohladijo.<\/em><\/p>\n

OVERJENA KOPIJA<\/p>\n

Film je ogledalo
smrti<\/p>\n

okno
v svetlobi<\/p>\n

prelet ptice
bitje zvona<\/p>\n

usihajo\u010da
podoba<\/p>\n

Igor Bizjan<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodba o naklju\u010dnem sre\u010danju mo\u0161kega in \u017eenske v majhni vasici na jugu Toskane je \u010disto obi\u010dajna zgodba, ki se lahko pripeti komurkoli in kjerkoli. Najnovej\u0161i film velikega iranskega avtorja je prvi igrani celove\u010derec, ki ga je re\u017eiser posnel v Evropi.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1505,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1504"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1505"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1504"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}