{"id":1502,"date":"2020-01-03T13:03:42","date_gmt":"2020-01-03T12:03:42","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kriceci-moz\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:52","slug":"kriceci-moz","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kriceci-moz\/","title":{"rendered":"Kri\u010de\u010di mo\u017e"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>\u0160estdesetletni Adam, nekdanji plavalni prvak, dela na kopali\u0161\u010du elegantnega hotela N\u2019Djamena v \u010cadu. Ko hotel prevzamejo novi lastniki, je prisiljen svoje delovno mesto prepustiti sinu Abdelu, zaradi \u010desar se zamerljivi Adam po\u010duti odrinjen in poni\u017ean. Medtem se de\u017eela zvija v prime\u017eu dr\u017eavljanske vojne. Uporniki napadajo vlado in oblasti zahtevajo, da jim ljudstvo prisko\u010di na pomo\u010d z denarno podporo ali pa s prostovoljci, dovolj starimi za boj z napadalci. Okro\u017eni poveljnik Adama neprestano nadleguje z zahtevo po prispevku. Toda Adam je brez prebite pare \u2013 vse, kar ima, je njegov sin &#8230;<\/p>\n<p>\u010cadski re\u017eiser Mahamat-Saleh Haroun se neskon\u010dnega pusto\u0161enja dr\u017eavljanske vojne v svoji domovini loti skozi prizmo medgeneracijskega boja v trpki in pretresljivi zgodbi o o\u010detovstvu. Nagrada \u017eirije v Cannesu 2010.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbMonta\u017ea tega filma, njegova elipti\u010dnost, minimalisti\u010dna re\u017eija, odsotnost invencije \u2013 nekaj golega in preprostega je na tem filmu, kar dolgujem Bressonu. \/&#8230;\/ Svojevrstno estetiko pa dolgujem tudi dolo\u010denim tipom azijske kinematografije. S prizorom, v katerem mati, o\u010de in sin jedo skupaj, se poklanjam Ozuju. In tudi vestern je zame pomemben \u017eanr, ker je bilo to edino, kar sem lahko kot de\u010dek gledal v kinu. Vestern preveva mo\u010dan ob\u010dutek prostora in prav tak prostor obstaja v tem delu \u010cada, ki je pove\u010dini pu\u0161\u010dava. V zadnjih letih znova odkrivam Johna Forda. Njegove preproste zgodbe so \u0161e vedno mnogoplastne. Tudi pri filmih, kjer so mu v roke potisnili zgodbo in mu rekli, naj jo gre posnet, se je tega lotil kot dober vojak, odlo\u010den, da izpolni svojo nalogo. In tak sem tudi sam: rad bi povedal zgodbo in tega se lotim z enakim eti\u010dnim imperativom. \/&#8230;\/ Svoj film opredeljujem kot politi\u010dnega. \/&#8230;\/ Najverjetneje nauk zgodbe pripoveduje o ljudeh, ki se nau\u010dijo ne biti samo opazovalci svoje usode, temve\u010d ukrepati in spreminjati potek zgodovine.\u00ab<br \/>&#8211; Mahamat-Saleh Haroun, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Mahamat-Saleh Haroun (rojen leta 1960 v mestu Ab\u00e9ch\u00e9 v \u010cadu) v Parizu \u0161tudira film, nato pa novinarstvo v Bordeauxu. Leta 1999 zre\u017eira svoj prvi celove\u010derec <strong>Bye Bye Africa<\/strong>, ki na filmskem festivalu v Benetkah prejme nagrado za najbolj\u0161i prvenec. Njegov drugi celove\u010derec, film <strong>Abouna<\/strong>, se leta 2002 uvrsti v izbor sekcije \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev festivala v Cannesu. \u0160tiri leta kasneje prejme posebno nagrado \u017eirije v Benetkah film <strong>Su\u0161a<\/strong> (<strong>Daratt<\/strong>), ki smo si ga lahko ogledali na festivalu Kino Otok. Istega leta se retrospektiva avtorjevih del predstavi v newyor\u0161kem Muzeju moderne umetnosti MoMA. Njegov \u010detrti celove\u010derni film <strong>Kri\u010de\u010di mo\u017e<\/strong> prejme leta 2010 nagrado \u017eirije v Cannesu in presti\u017eno nagrado Robert Bresson v Benetkah.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb\u010cadski scenarist in re\u017eiser Mahamat-Saleh Haroun je pri petdesetih dovolj star, da je lahko ve\u010d kot enkrat opazoval, kako se njegova domovina pogreza v pokol. <strong>Kri\u010de\u010di mo\u017e <\/strong>je Harounov vojni film, a kot mojster minimalizma spregovori o nacionalni tragediji skozi zgodbo o bazenu. \/&#8230;\/ Tu ni nikakr\u0161nega streljanja. Vojna je venomer bli\u017eajo\u010da se nevidna groza, ki se be\u017eno javlja prek zvo\u010dnikov Adamovega tranzistorja in v preletih helikopterja. Zgodba o ekonomsko vsiljenemu medgeneracijskemu rivalstvu reflektira delitev \u2013 ali bolje pomanjkanje delitve \u2013 te\u017ekega bremena vojne med o\u010deti in sinovi. \/&#8230;\/ Harounovo stoi\u010dno vizualno pripoved pre\u017eema nema in resna nevarnost, ki daje v vsakem posnetku terase z bazenom slutiti \u0161e drug, prikrit pomen.\u00ab<br \/>&#8211; Nick Pinkerton, The Village Voice<\/p>\n<p>\u00bb\u010ceprav se odvija med dr\u017eavljansko vojno v afri\u0161kem \u010cadu, siloviti trenutki <strong>Kri\u010de\u010dega mo\u017ea <\/strong>niso bojni kriki, pa\u010d pa pogosto nem notranji nemir njegovih likov, ki odzvanja kot grmenje na nevihtnem ozadju filma. Pot do du\u0161e tega filma, njegove protivojne in antiglobalizacijske dr\u017ee, vodi skozi pogled protagonistov, o\u010di, ki razkrivajo ob\u010dutek nemo\u010dnosti in zmede. Mahamat-Saleh Haroun uporablja preproste, po\u010dasne posnetke svojih vplivov, Yasujira Ozuja in Hou Hsiao-hsiena, da bi izvabil fine detajle in po\u010dasi tle\u010da \u010dustva, ki se v hitri monta\u017ei izgubijo. \u010ceprav ostaja tehni\u010dna spretnost teh mojstrov brez primere, Haroun trdno stopa po njunih stopinjah &#8230;\u00ab<br \/>&#8211; Kalvin Henely, Slant Magazine<\/p>\n<p>\u00bb<strong>Kri\u010de\u010di mo\u017e <\/strong>je tiha, ne\u017ena in ne nazadnje bole\u010da zgodba o posamezniku na prese\u010di\u0161\u010du osebnega in politi\u010dnega. Gre za skromen film, \u010deprav samo po obsegu in prora\u010dunu, o nekaterih najve\u010djih \u017eivljenjskih vpra\u0161anjih, o obstoju boga, o na\u0161i zmo\u017enosti, da bi presegli lastno ne\u010dimrnost in zapu\u0161\u010dino svojih o\u010detov \u2013 dru\u017einskih in naroda.\u00ab<br \/>&#8211; Manohla Dargis, The New York Times<\/p>\n<p>\u00bbKot pripadnik in <em>outsider <\/em>svoje domovine omogo\u010da Haroun gledalcu dovolj distance, da lahko opazuje in razume dejanja njegovih likov, hkrati pa filme pre\u017eema silovit ob\u010dutek frustracije \u2013 hrepenenje po tem, da bi mir in lepota zopet naselila njegovo de\u017eelo. Zaradi te dvojne perspektive so njegovi filmi univerzalni, polni \u010dustev in podob, ki vznemirjajo \u0161e dolgo po tistem, ko se odvrti zaklju\u010dna \u0161pica.\u00ab<br \/>&#8211; Suzy Gillett, Sight &amp;amp;amp; Sound<\/p>\n<p>\u00bbHaroun precedi velike teme in problematike skozi sito najbolj osebnih pripovedi, a hkrati ustvari dovolj prostora za refleksijo, da njegov film postane veliko ve\u010d kot le \u010dadska ali celo afri\u0161ka zgodba. Gre za inteligenten, dobro posnet in vizualno privla\u010den film, ki potrjuje Harounov status enega vodilnih afri\u0161kih re\u017eiserjev.\u00ab<br \/>&#8211; Dave Calhoun, Time Out London<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u010cadski re\u017eiser Mahamat-Saleh Haroun se neskon\u010dnega pusto\u0161enja dr\u017eavljanske vojne v svoji domovini loti skozi prizmo medgeneracijskega boja v trpki in pretresljivi zgodbi o o\u010detovstvu. Nagrada \u017eirije v Cannesu 2010.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1503,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1502"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1503"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1502"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}