{"id":1500,"date":"2020-01-03T13:03:41","date_gmt":"2020-01-03T12:03:41","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/bozji-mozje\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:52","slug":"bozji-mozje","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bozji-mozje\/","title":{"rendered":"Bo\u017eji mo\u017eje"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Film je posnet po resni\u010dnih dogodkih iz leta 1996, ko so v nemirni Al\u017eiriji ugrabili in usmrtili osem francoskih menihov, ki so v samostanu visoko v gorah Magreba v slogi \u017eiveli z lokalnim muslimanskim prebivalstvom ter skrbeli za \u017ertve vojne med skrajnimi islamisti in vojsko. Polo\u017eaj se slab\u0161a in nasilje po\u010dasi prodira v regijo. Menihi so postavljeni pred te\u017eko odlo\u010ditev, ali naj zaradi vse ve\u010dje nevarnosti zapustijo samostan ali pa ostanejo ter vztrajajo v svoji veri in skrbi za krajane \u2026<\/p>\n

Dobitnik velike nagrade \u017eirije festivala v Cannesu 2010 je film, ki se v prevpra\u0161evanju osebne vere in bratstva med ljudmi odreka sodbi. So\u010duten poziv k spravi in medkulturnemu razumevanju ter subtilna, \u010dlove\u010dna \u0161tudija religije in vzgibov verujo\u010dih.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPoglobil sem se v \u017eivljenje teh bratov, ki so me nemudoma prevzeli, navdali z osuplostjo in mi naselili duha. Danes, v na\u0161i samoljubni dru\u017ebi, le poredko vidi\u0161 ljudi, ki jih \u0161e zanimajo drugi, religija drugih ljudi, inteligentne, strastne ljudi, ki so v stanju \u2018bivanja\u2019, medtem ko smo vsi v stanju \u2018delanja\u2019, delanja stvari. In film je pri\u0161el ob pravem \u010dasu, saj nas v Franciji sku\u0161ajo na\u0161\u010duvati drugega proti drugemu s poudarjanjem la\u017enih problemov, kot je burka, da bi se izognili re\u0161evanju resni\u010dnih te\u017eav. Prijalo mi je sre\u010dati ljudi, ki se zanimajo za lepoto drugih, za njihovo religijo. Vendar gre tu za nekaj ve\u010d kot vero: to je film o ljudeh \u2026 Ni reporta\u017ea, pa\u010d pa drama. Zanimala me je zgodba teh mo\u017e, kdo so bili. \/\u2026\/
\u010ce dobro pomislimo, \u0161e pred prepri\u010danjem, pred vero, obstaja svoboda, enakost, bratstvo. Libert\u00e9, \u00e9galit\u00e9, fraternit\u00e9<\/em> pravi francosko geslo, in tu imamo pred seboj ljudi, ki so v prvi vrsti svobodni. Svobodni mo\u017eje, ki so enaki drug drugemu in so hkrati bratje \u2013 v veri in v odnosu do muslimanskega prebivalstva. V osnovi so \u010dlove\u0161ka bitja. Na \u017ealost pa je v Franciji trenutno tako, da so ljudje malo manj svobodni in tudi malo manj enaki ter bratski. In pomembno sporo\u010dilo, ki ga film nosi, je, da gre v resnici za vpra\u0161anje razumnosti. To so ljudje, ki govorijo drug z drugim, dvomijo in izpra\u0161ujejo drug drugega, se zanimajo za druge in k njim pristopajo iz teh vzgibov. Ne pa zato, da bi jih spreobrnili.\u00ab
– Xavier Beauvois, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Xavier Beauvois (rojen v Franciji leta 1967) je francoski igralec, filmski re\u017eiser in scenarist. Filmsko kariero nastopi kot asistent re\u017eije pri filmih Les Innocents<\/strong> Andr\u00e9ja T\u00e9chin\u00e9ja in Mon cas<\/strong> Manoela de Oliveire. Leta 1991 posname igrani celove\u010derni prvenec Nord<\/strong> (1991), kroniko disfunkcionalne dru\u017eine v severni Franciji, v kateri Beauvois odigra tudi glavno vlogo. Za film prejme cezarja Francoske filmske akademije za najbolj\u0161i prvenec in najbolj obetavnega igralca. Re\u017eiserjev drugi celove\u010derni film N’oublie pas que tu vas mourir<\/strong> se uvrsti v uradno selekcijo festivala v Cannesu leta 1995, kjer prejme veliko nagrado \u017eirije, kasneje pa \u0161e presti\u017eno nagrado francoskih filmskih kritikov Jean Vigo za najbolj\u0161i francoski film. Leta 2000 sledi Selon Matthieu<\/strong> z Benoitom Magimelom in Nathalie Baye v glavnih vlogah. Policijska drama Mali poro\u010dnik<\/strong> (Le Petit Lieutenant<\/strong>) mu leta 2005 prinese tri nominacije za cezarja \u2013 za najbolj\u0161i film, re\u017eijo in izvirni scenarij.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbBeauvois se osredoto\u010di na menihe, ki v podivjanem svetu ohranijo ljubezen do bli\u017enjega, \u010deprav druga\u010dnega.\u00ab
– \u017denja Leiler, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbTisto, kar odlikuje film Bo\u017eji mo\u017eje<\/strong>, je njegova razumnost in aktualnost, poglabljanje v vpra\u0161anja vere in strahu, medtem ko u\u017eitek ob gledanju korenini v pozornosti, ki jo film posve\u010da liturgi\u010dnim ritualom menihov, njihovi vsakdanji rutini in izkazani globoki predanosti drug drugemu ter svetu, ki jih obdaja. \/\u2026\/ V sijajni igralski zasedbi najdemo nekaj najbolj ekspresivnih obrazov sodobne kinematografije \u2026\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbReligiozna publika lahko v filmu Bo\u017eji mo\u017eje<\/strong> prepozna komentar sodobnega svetni\u0161tva \u2013 kar \u0161e podkrepi stilisti\u010dna zadr\u017eanost, ki naredi skromno, preprosto milino vsakdana naravnost otipljivo. Sekularni gledalec pa bo v filmu, ki se uspe izogniti tako pieteti kot cinizmu, medtem ko s preprosto iskrenostjo nepristransko zagovarja razumevanje, odkril humanisti\u010dno vedrino \u2013 politi\u010dno sporo\u010dilo, ki zaradi mirne, zadr\u017eane forme, s katero ga izpovedujejo Beauvois in Comar ter njuni liki, ni ni\u010d manj silovito. \/\u2026\/
Najve\u010dji vtis naredi film s svojo lucidno nepristranskostjo \u2013 s klasicizmom in skromnostjo svojega stila. Ker se odreka glasni retoriki, dogodkom ne vsili enozna\u010dnega moralnega ali politi\u010dnega pomena in hkrati ne poveli\u010duje dostojanstva likov. Menihe opazujemo, ko po\u010dnejo, kar pa\u010d po\u010dno, ne zaradi neke neizrekljive plemenitosti (in \u0161e manj svetosti), pa\u010d pa zato, ker so molitev, dvom, notranje iskanje in samo\u017ertvovanje del njihovega poklica. Opevani niso ni\u010d bolj, kot bi bili poklicni vojaki v podobnem filmu o vojski. Predanost je poklicna obveznost, \u010detudi ta obveza vodi v ekstremne situacije. Lahko bi rekli, da gre za meni\u0161ki ekvivalent Bombne misije<\/a><\/strong>.\u00ab\u00a0
– Jonathan Romney, BFI<\/em><\/p>\n

\u00bbBo\u017eji mo\u017eje<\/strong> so parabola, ki ima prav toliko povedati o \u017eivljenju v skupnosti kot o odnosu do tistih zunaj \u2026 Beauvois in Comar sta ustvarila realisti\u010den film dokumentarnega pridiha in duhovnih tendenc, ki opozarja na \u0161ir\u0161i pomen, ne da bi idejo bratstva in sprave poveli\u010deval do onemoglosti.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbMo\u010d filma korenini v absolutni predanosti filmske govorice, jezika zmernosti, strogosti in izjemne resnosti, ki zrcali globoko ti\u0161ino, kateri so se zaobljubili menihi, in drzno podpira veljavnost ter pomen njihovega precepa. Bo\u017eji mo\u017eje<\/strong> so sodobna tragedija, ki od gledalca ne zahteva, naj sledi njeni veri, ni\u010d bolj kot tragedije gr\u0161kega Ajshila. \/\u2026\/ Resen, preprost in neverjetno ganljiv \u2026 Eden od vrhuncev leto\u0161njega leta.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbLucidna zgodba o veri in juna\u0161tvu \u2026\u00ab
– Richard Collins, Time Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbBo\u017eji mo\u017eje s popolnoma \u010dlove\u0161kimi strahovi in dvomi se v filmu francoskega re\u017eiserja, ki je \u017ealostno resni\u010dno zgodbo iz leta 1966 na platna prenese lliri\u010dno in realisti\u010dno ter asketsko in \u010dustveno obenem, ne spra\u0161ujejo, kako jim bo pomagal bog, ampak kako si lahko pomagajo sami, tako kot dilema ni \u017ertvovanje v imenu vere, temve\u010d \u017ertvovanje v imenu ljudi. In prav to bo\u017eje mo\u017ee dela bo\u017eje v pravem pomenu besede.\u00ab
– Tina Bernik, \u017durnal<\/em><\/p>\n

\u00bbBo\u017eji mo\u017eje je morda konvencionalen, v formalnem pogledu skoraj konzervativen film, a hkrati veli\u010dastno delo, ki se ne spra\u0161uje o obstoju boga, pa\u010d pa spregovori o \u010dloveku, o njegovih odlo\u010ditvah in dejanjih. O tem, da se ne glede na okoli\u0161\u010dine nikoli ne sme\u0161 izneveriti samemu sebi.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Gremo v kino, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbOdli\u010dnost drame je tudi njena vizualna podoba, v samostanu precej asketska, v naravnem\u00a0 okolju pa, kakor da bi izpostavljala razmerje med izjemno naravo in vse bolj kruto vojno na na\u010din nevsiljive, toda vseeno nazorne prispodobe tega, da konkretna vojna predstavlja pekel sredi raja narave ter da je samostan z menihi raj sredi pekla vojne.\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dobitnik velike nagrade \u017eirije festivala v Cannesu 2010\u00a0je film, ki se v prevpra\u0161evanju osebne vere in bratstva med ljudmi odreka sodbi. So\u010duten poziv k spravi in medkulturnemu razumevanju ter subtilna, \u010dlove\u010dna \u0161tudija religije in vzgibov verujo\u010dih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1501,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1500"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1501"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1500"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}