{"id":148754,"date":"2020-02-12T11:16:30","date_gmt":"2020-02-12T10:16:30","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/siroko-zaprte-oci\/"},"modified":"2020-02-12T11:32:06","modified_gmt":"2020-02-12T10:32:06","slug":"siroko-zaprte-oci","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/siroko-zaprte-oci\/","title":{"rendered":"\u0160iroko zaprte o\u010di"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Na videz popolno zakonsko zvezo med uglednim newyor\u0161kim zdravnikom Billom Harfordom in njegovo prelepo \u017eeno Alice nekega ve\u010dera pretrese njena izpoved, v kateri mo\u017eu razkrije svoje spolne fantazije o drugem mo\u0161kem. Zdravnik se razrvan poda na no\u010dne ulice New Yorka, kjer po vrsti \u010dudnih pripetljajev sre\u010da starega prijatelja, ta pa mu pove o skrivnostni zabavi v maskah v razko\u0161ni pode\u017eelski gra\u0161\u010dini. Bill najame kostum in se vtihotapi v dvorec \u2026<\/p>\n

Trinajsti in poslednji film Stanleyja Kubricka, posnet po Sanjski noveli <\/em>Arthurja Schnitzlerja, je vznemirljivo psihoseksualno popotovanje s (tedanjima zakoncema) Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKnjiga raziskuje seksualno ambivalentnost sre\u010dnega zakona \/\u2026\/. Nasproti postavi resni\u010dne pustolov\u0161\u010dine mo\u017ea in domi\u0161ljijske dogodiv\u0161\u010dine njegove \u017eene ter zastavlja vpra\u0161anje: ali obstaja resna razlika med tem, da o seksualni avanturi sanjamo, ter tem, da jo dejansko uresni\u010dimo? \/\u2026\/ Schnitzler je po mojem mnenju eden najbolj podcenjenih pisateljev dvajsetega stoletja; najbr\u017e zato, ker se ni ukvarjal s stvarmi, ki bi imele o\u010diten dru\u017ebeni pomen. Mislim, da je te\u017eko najti pisatelja, ki bi bolje razumel \u010dlove\u0161ko du\u0161o in ki bi imel globlji vpogled v to, kako ljudje razmi\u0161ljajo, kako se vedejo in kak\u0161ni v resnici so; in ki bi imel nekak\u0161en vsevidni pogled \u2013 so\u010duten, pa \u010deprav rahlo cini\u010den. \/\u2026\/ Mislim, da idealen roman za filmsko priredbo ni roman akcije, temve\u010d \u2013 ravno nasprotno \u2013 roman, ki se prete\u017eno ukvarja z notranjim \u017eivljenjem junakov. Prirejevalec bo z njim prejel absolutni kompas, ki mu bo razkril, o \u010dem liki razmi\u0161ljajo in kaj \u010dutijo v vsakem trenutku zgodbe. Iz tega lahko izpelje akcijo, ki bo objektivni korelat psiholo\u0161ki vsebini knjige in ki bo to vsebino ustrezno dramatizirala \u2013 na prikrit, subtilen na\u010din, ne da bi morali igralci ob\u010dinstvu servirati pomene. \/\u2026\/ \u010ce ho\u010deta film ali gledali\u0161ka igra o \u017eivljenju povedati kaj zares resni\u010dnega, morata to storiti na zelo posreden na\u010din, saj se lahko samo tako izogneta podajanju povr\u0161nih sklepov in lepo zapakiranih idej. \/\u2026\/ Ideje morajo odkriti gledalci sami. Vznemirjenje, ki ga ob tem \u010dutijo, naredi ideje \u0161e mogo\u010dnej\u0161e.\u00ab
– Stanley Kubrick<\/p>\n

\u00bbStanley je o tem projektu razmi\u0161ljal kak\u0161nih osemindvajset let. Stanovanje v filmu je stanovanje, v katerem je \u017eivel z \u017eeno Christiane. Poustvaril ga je. Pohi\u0161tvo v hi\u0161i je pohi\u0161tvo iz njunega doma. Slike so seveda Christianine. To je najbolj osebna zgodba, kar jih je kdaj posnel. Filma se je hotel prvi\u010d lotiti po Loliti<\/strong> (1962) in Christiane mi je takrat povedala, da mu je rekla: ‘Prosim, ne naredi tega \u2026 lepo prosim, ne zdaj. Tako mlada sva \u0161e. Ne spu\u0161\u010dajva se zdaj v to.’ \/\u2026\/ Vesel sem, da z Nic tega filma nisva posnela v prvem letu najinega zakona. Stvari, o katerih smo se s Stanleyjem pogovarjali in se z njimi soo\u010dali, so bile zelo nepredvidljive in eksplozivne. Lika sta v hudem konfliktu. Ko govori\u0161 o ljubosumju in prvinskih \u010dustvih, ki mo\u0161ke spravijo na kolena, je to lahko prav uni\u010dujo\u010de. \/\u2026\/ Stanleyja ni zanimal seks. Film govori o \u0161tevilnih stvareh, predvsem pa o dinamiki razmerja, ki je pod vplivom surovih \u010dustev obsesije in ljubosumja. In o tem, kako lahko en sam neznaten dogodek v \u017eivljenju v \u010dloveku spro\u017ei tako pogubna \u010dustva. \/\u2026\/ Ni mi bilo v\u0161e\u010d igrati dr. Billa. Lik mi res ni bil v\u0161e\u010d. Neprijetno je bilo. Ampak nikoli si ne bi odpustil, \u010de tega ne bi naredil.\u00ab
– Tom Cruise<\/p>\n

\u00bbIgralec se zaveda, da je na eni strani resni\u010dnost, na drugi pa pretvarjanje. Meja med obema pa se v\u010dasih zabri\u0161e \u2013 kadar dela\u0161 z re\u017eiserjem, ki to dopusti. To je zelo vznemirljiva stvar. In zelo nevarna.\u00ab
– Nicole Kidman<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbBrez dvoma eden najte\u017eje pri\u010dakovanih filmov na\u0161ega \u010dasa. \/\u2026\/ A ko vsa radovednost splahni in se ves medijski direndaj pole\u017ee, nam ostane navdu\u0161ujo\u010d, tematsko bogat, \u010dudovito atmosferi\u010den in zgolj ob\u010dasno mu\u010den film; globoko radoveden premislek o tem, koliko lahko mo\u0161ki in \u017eenska drug drugemu zaupata in koliko se lahko v resnici poznata. Izjemno natan\u010dno, premi\u0161ljeno in precizno delo, ki gledalca za\u010dara na prav poseben na\u010din.\u00ab
– Todd McCarthy, Variety,<\/em> 1999<\/p>\n

\u00bb\u0160iroko zaprte o\u010di<\/strong>, <\/strong>pre\u017eete z grotesknostjo in \u010drnim humorjem, so velik film o tesnobi in strahu pred seksom, ne pa o seksu samem. Z njim je Kubrick kot \u017ee tolikokrat poprej uspel razo\u010darati \u0161tevilne gledalce. Po filmih, ki so se kon\u010dali apokalipti\u010dno (Dr. Strangelove<\/strong>), skrivnostno (2001:<\/strong> Odiseja v vesolju<\/strong>), cini\u010dno (Peklenska pomaran\u010da<\/strong>), melanholi\u010dno (Barry Lyndon<\/strong>), tragi\u010dno (Iz\u017earevanje<\/strong>) in nihilisti\u010dno (Full Metal Jacket<\/strong>), nam je tik pred smrtjo prvi\u010d v karieri pokazal svetlikanje na koncu tunela, zoro na koncu no\u010dnega popotovanja. Joker v filmu Full Metal Jacket<\/strong> svoje ob\u010dutke o tegobah vojne povzame s komentarjem: ‘Svet je usran \u2026 res je. Ampak \u017eiv sem. In ni me strah<\/em>‘, Alice pa se je iz svoje in Billove \u010dustvene odiseje nau\u010dila: ‘Mogo\u010de morava biti hvale\u017ena, da nama je uspelo pre\u017eiveti vse te pustolov\u0161\u010dine, pa naj so resni\u010dne ali le v sanjah.’ <\/em>Prvi prizor, brez dvoma najbolj eroti\u010den v vseh Kubrickovih filmih, z Nicole Kidman, s hrbtom obrnjeno proti kameri, veli\u010dastno v svoji goloti, napoveduje zadnji prizor, v katerem mo\u017eu ne\u017eno in hkrati prosta\u0161ko predlaga, da gresta domov in se ljubita. Se je Kubrick kon\u010dno pomiril z \u017eivljenjem? Gledano nazaj, besede, ki jih izre\u010de Alice, zvenijo kot epitaf.\u00ab
– Michel Ciment, Kubrick<\/em>, 2001<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ osupljivi zadnji Kubrickov film je navdu\u0161ujo\u010d prispevek v re\u017eiserjev kanon. \/\u2026\/ V filmu, ki se je izkazal za najbolj tvegan podvig njegove kariere, je mo\u017e, sposoben z vsakim delom ustvariti povsem nov svet, kot zadnjo postajo izbral spalnico \u2013 do to\u010dke, ko postanejo obse\u017eni zakonski pogovori glavni dogodki v dolgi, vijugasti in nadrealni zgodbi. Re\u017eiser, ki so ga pogosto obto\u017eevali, da ustvarja hladne like, se je tokrat dotaknil skritega dela ledene gore. \/\u2026\/ ‘\u017divljenje gre dalje,’<\/em> proti koncu filma cini\u010dno izjavi Pollackov lik. ‘Vedno gre dalje \u2026 dokler ne gre ve\u010d.’<\/em> Skupaj s temi besedami nam je Kubrick kot epitaf zapustil \u0161e eno briljantno provokativno mojstrovino.\u00ab
– Janet Maslin, The New York Times,<\/em> 1999<\/p>\n

\u00bb\u0160iroko zaprte o\u010di<\/strong> se najlep\u0161e gledajo kot zrcalna slika in dopolnilo Kubrickovi mojstrovini 2001: Odiseja v vesolju<\/strong>. \u010ce je 2001 <\/strong>odiseja onkraj neskon\u010dnih meja neznanega vesolja, je pri\u010dujo\u010di film identi\u010dno potovanje prek predobro znanega teritorija odnosov med mo\u0161kim in \u017eensko. Oba filma nas popeljeta skozi prostore, ki so na videz znani, skrivnostni in lepi. In pri ustvarjanju teh prostorov sta Kubricka v obeh primerih vodila tako intuicija kot intelekt.\u00ab
– Michel Chion, Eyes Wide Shut,<\/em> 2002<\/p>\n

\u00bbEna najbolj\u0161ih stvari \/\u2026\/ pri \u0160iroko zaprtih o\u010deh<\/strong> je, da ve\u010dinoma ne gre za film o devetdesetih, ampak za nekaj, kar je bli\u017eje najbolj\u0161im filmom iz preteklosti. (Lahko bi celo trdili, da pove nekaj tehtnega o prakti\u010dno vsakem desetletju dvajsetega stoletja, razen<\/em> o devetdesetih.) Stanovanje Harfordovih prikli\u010de v spomin filme noir<\/em>, kakr\u0161ne je snemal Otto Preminger v \u0161tiridesetih ali petdesetih, orgija v kostumih pa s svojo obredno intenzivnostjo se\u017ee vse do nemega filma \u2013 da Judexa<\/strong> Georgesa Franjuja niti ne omenjamo. \/\u2026\/ To je osebno delo, pa tudi sanjska poezija tiste vrste, ki jo je ve\u010dina filmske industrije brezobzirno zavrgla \u2013 in film bo \u017eivel dlje od vseh svojih nasprotnikov.\u00ab
– Jonathan Rosenbaum, Chicago Reader,<\/em> 1999<\/p>\n

\u00bb\u010ce vam pride na misel Baudrillardovo vpra\u0161anje, ‘Kaj po\u010deti po orgiji?’, tedaj je Kubrickov film dokon\u010den dokaz, da smo Freud, Kubrick, Baudrillard, Cruise, Kidmanova, vi in jaz \u017eiveli v istem stoletju, ki ga je nepreklicno konec. Fuck!<\/em>\u00ab
– Stojan Pelko, Ekran,<\/em> \u0161t. 1\/2, 2000<\/p>\n

\u00bbVizija sveta, ki nam ga Kubrick sku\u0161a pokazati v svojem zadnjem \u2013 in po re\u017eiserjevem mnenju tudi najbolj\u0161em \u2013 filmu, prestolnica ameri\u0161kega imperija ob koncu ameri\u0161kega stoletja, je vizija, v kateri bogati, vplivni in privilegirani obravnavajo nas ostale kot potro\u0161no robo; svoje zlo\u010dine prikrivajo z lepimi slikami, sijo\u010dimi povr\u0161inami, pa tudi umori, lastne otroke pa obsojajo na \u017eivljenje su\u017eenjstva in prostitucije.\u00ab
– Tim Kreider, Film Quarterly<\/em>, 2000<\/p>\n

\u00bbKubrickov najve\u010dji dose\u017eek v filmu je, da pri\u010dara in vzdr\u017euje nenavadni, ob\u010dasno eroti\u010dni ton zdravnikovih \u010dudnih sre\u010danj. \/\u2026\/ Vsak prizor ima lasten fokus in intenzivnost; vsaka sekvenca ima lasten dramatur\u0161ki lok. Vse skupaj pa vodi v izjemen prizor orgije v pode\u017eelskem dvorcu, na katero zdravnik vdre in nato tava med podobami desadovskih spolnih ritualov in razvratnega zvijanja, vrednega samega Boscha.\u00ab
– Roger Ebert, Chicago Sun<\/em><\/p>\n

\u00bbNestrpno pri\u010dakovani film \u0160iroko zaprte o\u010di<\/strong> je ve\u010d kot film o seksu. Je film o zvestobi. Kubrick, ki so mu pogosto o\u010ditali, da je ‘hladen’ re\u017eiser, v svojem labodjem spevu \u0161iroko razpre srce.\u00ab
– Bob Graham, San Francisco Chronicle<\/em>, 1999<\/p>\n

\u00bbZakaj so vsi ra\u010dunali na ru\u0161enje seksualnih tabujev, ni jasno. Kateri tabu pa pri seksu v vseh teh\u00a0letih in v vseh teh filmih \u0161e ni bil zru\u0161en? Je mogo\u010de pri seksu sploh \u0161e kaj zru\u0161iti? Jasno, po drugi strani pa bi bilo naivno pri\u010dakovati, da Kubrick v filmu o seksu ne bo zru\u0161il seksualnih tabujev, toda neumno je bilo misliti, da bo ru\u0161il tiste tabuje, ki so jih \u017ee zru\u0161ili drugi filmi, recimo porni\u010di. Zato ne presene\u010da, da je zru\u0161il edini seksualni tabu, ki je \u0161e preostal: mit o seksu. Mit o tem, da seks obstaja. V \u0160iroko zaprtih o\u010deh<\/strong> vsa spolna razmerja spodletijo: \u017eenska med seksom umre, ko mo\u0161ki – Bill ali pa kdo drug – objame \u017eensko, se ta spremeni v truplo, prostitutka je \u017ee seropozitivna (\u0161e \u017eiva, a \u017ee mrtva), mo\u0161ki je vedno prepozen, \u017eensko vedno zamudi. In ta \u201czamuda\u201d je integralni del odnosa\u00a0med mo\u0161kim in \u017eensko. Bill \u201cpravo\u201d \u017eensko najde \u0161ele v mrtva\u0161nici. Tu imate tisto razvpito orgijo, ja, tu so vsi tako obsedeni s seksom, kot da ne obstaja ve\u010d. Seks je tu povsod – samo v seksu ne.\u00ab ZA+
–\u00a0Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Trinajsti in poslednji film Stanleyja Kubricka, posnet po Sanjski noveli Arthurja Schnitzlerja, je vznemirljivo psihoseksualno popotovanje s (tedanjima zakoncema) Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":150618,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/148754"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/150618"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=148754"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}