{"id":148642,"date":"2026-05-07T08:39:32","date_gmt":"2026-05-07T06:39:32","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/portret-mladenke-v-ognju\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:33","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:33","slug":"portret-mladenke-v-ognju","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/portret-mladenke-v-ognju\/","title":{"rendered":"Portret mladenke v ognju"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Bretanja leta 1770. Slikarka Marianne dobi naro\u010dilo za poro\u010dni portret H\u00e9lo\u00efse, grofi\u010dine h\u010derke, ki je ravno zapustila samostan. A H\u00e9lo\u00efse se upira usodi poro\u010dene \u017eenske in no\u010de pozirati, zato mora Marianne nalogo opraviti skrivaj. Pod krinko najete dru\u017eabnice jo podnevi opazuje, pono\u010di pa slika \u2026<\/p>\n

C\u00e9line Sciamma (Pobalinka<\/strong>, Banda punc<\/strong>) v intimni, \u010dutni zgodovinski romanci znova ujame trenutek osvobajanja \u017eenske identitete \u2013 tokrat zaklenjene v zatohle patriarhalne kodekse 18. stoletja. Nagrada za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTakoj ko sem za\u010dela snovati film, se je izkazalo, da bo pri poustvarjanju zgodovinske preteklosti velik izziv podro\u010dje intimnega, prikaz \u010dustev. \u010ceprav so te \u017eenske vedele, da so njihova \u017eivljenja zakoli\u010dena vnaprej, so do\u017eivljale marsikaj. Bile so radovedne, inteligentne in \u017eelele so ljubiti. Njihova hrepenenja so bila morda res del sveta, ki je ta hrepenenja prepovedoval, a zato niso bila ni\u010d manj resni\u010dna. Ko so se sprostile, ko se je opreznost zrahljala, ko niso bile ve\u010d pod pritiskom protokola, ko so bile same, so spet postale lastnice svojih teles. Tem \u017eenskam sem \u017eelela vrniti njihova prijateljstva in vpra\u0161anja, njihovo dr\u017eo, humor in \u017eeljo po tekanju. \/…\/ Hotela sem posneti ljubezensko zgodbo. Pri pisanju scenarija sta me vodili dve nasprotujo\u010di si \u017eelji. Najprej sem hotela korak za korakom prikazati ob\u010dutek zaljubljanja, golo sedanjost ter u\u017eitek tega procesa. Tu se re\u017eija osredoto\u010da na negotovost, obotavljanje in romanti\u010dne pogovore. Po drugi strani pa sem \u017eelela povedati zgodbo o odmevu ljubezni, o tem, kako \u0161e naprej \u017eivi v nas, o njeni razse\u017enosti. Tu se re\u017eija osredoto\u010da na spominjanje, film pa je spomin na to ljubezen. \/…\/ Je tudi pripoved o tem, kako umetnost, literatura, glasba in film na\u0161im \u010dustvom v\u010dasih dovolijo za\u017eiveti s polno mo\u010djo.\u00ab
– C\u00e9line Sciamma<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
C\u00e9line Sciamma se je rodila leta 1978 v pari\u0161kem predmestju Cergy-Pontoise. Na univerzi Nanterre je magistrirala iz francoske knji\u017eevnosti, na filmski \u0161oli La F\u00e9mis pa diplomirala iz scenaristike. Na mednarodno filmsko prizori\u0161\u010de se je prebila \u017ee s prvencem Vodne lilije<\/strong> (Naissance des pieuvres, 2006), intimno liri\u010dno pripovedjo o treh najstni\u0161kih dekletih, ki prvo ljubezen do\u017eivljajo na zelo razli\u010dne na\u010dine. Film, ki je bil premierno prikazan v sklopu Posebni pogled na festivalu v Cannesu, je med drugim prejel presti\u017eno priznanje Louisa Delluca in tri nominacije za nagrado cezar. Sledila je Pobalinka<\/strong> (Tomboy, 2011), \u0161e ena tenko\u010dutna pripoved o tegobah odra\u0161\u010danja in vpra\u0161anju spolne identitete, tokrat s perspektive desetletne deklice. Film je odprl sekcijo Panorama Berlinskega filmskega festivala in po\u017eel navdu\u0161enje tako pri kritikih kot pri ob\u010dinstvu. Tudi v svojem tretjem celove\u010dercu Banda punc<\/strong> (Bande de filles), ki je leta 2014 odprl sekcijo \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev festivala v Cannesu, je C\u00e9line Sciamma spremljala odra\u0161\u010dajo\u010de dekle, ki i\u0161\u010de svojo identiteto, razpeto med lastnimi \u017eeljami in pri\u010dakovanji dru\u017ebe. S filmom Portret mladenke v ognju<\/strong>, ki je na leto\u0161njem festivalu v Cannesu prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij, ostaja osredoto\u010dena na \u017eenske like, a tokrat slika njihovo intimo v drugi polovici 18. stoletja.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/…\/ \u010dudovito elegantna, enigmati\u010dna drama \/…\/, ob kateri kar drhti\u0161 od estetskega u\u017eitka in strahu. \/…\/ Film me je spravil na rob stola. V njem je nekaj Hitchcocka \u2013 natan\u010dneje dve njegovi deli: Rebecca<\/strong> z mlado \u017eensko, ki prispe v skrivnostno hi\u0161o s tema\u010dno preteklostjo, in Vrtoglavica<\/strong> z vseprisotnim mo\u0161kim pogledom. C\u00e9line Sciamma vse skupaj prika\u017ee skozi \u017eensko perspektivo, skozi perspektivo poznavalstva, umetni\u0161ke prilastitve, eroti\u010dne zamaknjenosti. In ta pogled dobi tudi svoj odgovor. \/…\/ Kak\u0161na zgodba o po\u017eelenju!\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbPortret mladenke v ognju<\/strong> u\u010dinkuje subtilno, \u0161e preden se gledalec zave, kako: s tenko\u010dutnim slikanjem \u017eenske \u017eelje in \u017eenskega pogleda, ki sta v filmu \u0161e danes redkost, s prikazovanjem redko upodobljenega \u017eivljenja \u017eensk razli\u010dnih socialnih razredov, s po\u010dasi spletajo\u010do se vezjo med obema protagonistkama, ki ne temelji le na pogledu, temve\u010d na videnju. V sredi\u0161\u010du zgodbe je reinterpretiran anti\u010dni mit o Evridiki in Orfeju, ki jo je za vedno izgubil, ker se je ozrl, ko mu je sledila iz podzemlja \u2013 tako, kot se mora neizogibno kon\u010dati tudi idila na samotnem bretanskem otoku.\u00ab
– Tina Poglajen, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbV tem filmu obrazi drhtijo, glasovi pa odmevajo in trepetajo. Re\u017eiserka poi\u0161\u010de svetlobo (film potrjuje, da je C\u00e9line Sciamma sijajna koloristka) ter uredi gibe teles \/\u2026\/, da bi s filmskimi izraznimi sredstvi pri\u010darala proces slikarskega portretiranja.\u00ab
– Jean-Christophe Ferrari, Positif<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/em>\u00bbFilm prav do konca ohrani neverjetno rigoroznost. Re\u017eiserka med posnetki vzpostavi dialog s skoraj matemati\u010dno monta\u017eo. Rezi, ki so bili prej nekoliko suhi, nenadoma kot po \u010dude\u017eu prekipevajo od hrepenenja \u2013 hrepenenja, ki se je rodilo med \u017eenskama in ki ju nazadnje povsem preplavi.\u00ab
– Jacky Goldberg, Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n

\u00bbPortret mladenke v ognju<\/strong> je zgodovinska romanti\u010dna drama, ki je v nekaterih pogledih tradicionalna, v drugih napredna, v celoti pa tako prekleto resni\u010dna, da se vam utegne prej zdeti, da strmite v ogledalo, kot pa da imate o\u010di uprte v filmsko platno. \/…\/ Ta veli\u010dastna ljubezenska zgodba pripoveduje, kako nas lahko na\u0161a najpomembnej\u0161a ljubezenska razmerja oblikujejo in nas ponesejo naprej, pa naj bo zato, ker nam \u017eivljenje ponudi prilo\u017enost, ali pa zato, ker nam vzame milijon drugih. Film ujame ob\u010dutek, kakr\u0161nega pusti v nas zadnji prizor Rimskih po\u010ditnic<\/strong>, in ga raztegne \u010dez celi dve uri, v katerih niti en sam trenutek ni odve\u010d.\u00ab
– David Ehrlich, IndieWire <\/em><\/p>\n

\u00bbPritajeni \u010dari tega popolnega filma se razkrijejo po\u010dasi in nepredvidljivo, kot v najbolj\u0161ih filmskih romancah. A to zgodbo o ljubezni, umetnosti in identiteti, porajajo\u010dih se na obrobju zgodovine, med takoj\u0161nje klasike povzdigne njen konec, z enim najbolj katarzi\u010dnih, srce parajo\u010dih prikazov vpra\u0161anja ‘kaj \u010de’. \/…\/ Zaklju\u010dni prizor bo preganjal srca in misli gledalcev \u0161e dolgo po tistem, ko se bodo kon\u010dali filmski festivali, sezona nagrad \u2026 in to stoletje.\u00ab
– Mara Theodoropoulou, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ o\u010darljivi poklon \u017eenski strasti in po\u017eelenju korenini v vzajemnem spolnem prebujenju, a se na koncu spremeni v zgodbo o veliko globlji, bolj duhovni vrsti ljubezni. Ta bi bila v napa\u010dnih rokah z lahkoto zreducirana na nazorne prikaze cenene erotike \/…\/, a ostri, sodobni scenarij C\u00e9line Sciamma, ki tonsko vseskozi ostaja zvest obdobju, je zaradi vsega, \u010desar nam ne poka\u017ee in kar ostane neizgovorjeno, le \u0161e bolj u\u010dinkovit.\u00ab
– Adam Woodward, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbC\u00e9line Sciamma se docela izogne melodramati\u010dnosti; \u010dustva prikazuje ne\u017eno in zvesto \u010dasu, ki jih je raje potla\u010dil v poglede in geste, kot da bi jih prelil v besede.\u00ab
– Isabel Stevens, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ Med No\u00e9mie Merlant in Ad\u00e8le Haenel \/…\/ je eksplozivna, tako reko\u010d fisijska kemija, ki je ne ob\u010dutimo le v ljubezenskih prizorih, ampak vse od tistega dramati\u010dnega trenutka, ko si \u017eenski na koncu dolgega, mojstrsko zre\u017eiranega prizora prvi\u010d pogledata v obraz.\u00ab
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbNajdrznej\u0161a odlo\u010ditev C\u00e9line Sciamma je, da v filmu ni uporabila glasbe. \/…\/ Ti\u0161ina je napolnjena s subtilno oblikovanim zvokom. \u0160epet morja lo\u010di zgodbo od preostalega sveta, prasketanje ognja, ki gori v vseh prostorih, sublimno pod\u010drta simbolni pomen plamenov \/…\/. Najve\u010djo mo\u010d ima srhljiva pesem \u017eena, zbranih okoli ognja na no\u010dni zabavi \u2013 to obredno petje \/…\/ ima stra\u0161ljiv, poganski zven in se kot val prelije \u010dez film. Po tem prizoru je vse nekoliko druga\u010de.\u00ab
– Wendy Ide, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm prikazuje prostor \u017eensk, kjer so mo\u0161ki izrinjeni iz kadra. To je film z \u017eenskimi liki, ki raziskuje \u017eensko po\u017eelenje z \u017eenskega gledi\u0161\u010da. Ne nazadnje pa je tudi zgodba o slikarki v \u010dasu, ko so bila \u017eenska umetni\u0161ka dela spregledana in ljudje sploh niso vedeli za njihov obstoj.\u00ab
– Sheena Scott, Forbes<\/em><\/p>\n

\u00bbUmetnost nam priskrbi fantazmatski okvir, omogo\u010di nam, da se zaljubimo, ho\u010de re\u010di Celine Sciamma, avtorica Pobalinke<\/strong> in Bande<\/strong> punc<\/strong>, ki njuno zaljubljenost snema tako, kot da je nekaj, kar se je zgodilo prvi\u010d – ne kot nekaj, kar seje njima samima, Marianne in Heloise (Orfeju in Evridiki 18. sloletja), zgodilo prvi\u010d, temve\u010d kot nekaj, kar se je zgodilo prvi\u010d sploh, prvi\u010d v zgodovini \u010dlove\u0161tva in prvi\u010d v zgodovini filma. Marianne in Heloise, Orfej in Evridika s konca 18. stoletja, imata ob\u010dutek, da izumljata nekaj novega in originalnega – in Portret mladenke v ognju<\/strong>, ultimativni ljubezenski film, jima prikima. Njuna ljubezen je umetnina. To, da je ogro\u017eena in da ne bo trajala, ji daje ogenj.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

C\u00e9line Sciamma (Pobalinka, Banda punc) v intimni, \u010dutni zgodovinski romanci znova ujame trenutek osvobajanja \u017eenske identitete \u2013 tokrat zaklenjene v zatohle patriarhalne kodekse 18. stoletja. Nagrada za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":148643,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/148642"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/148643"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=148642"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}