{"id":146484,"date":"2022-08-09T12:21:51","date_gmt":"2022-08-09T10:21:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/dnevnik-diane-budisavljevic\/"},"modified":"2022-08-09T12:28:11","modified_gmt":"2022-08-09T10:28:11","slug":"dnevnik-diane-budisavljevic","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dnevnik-diane-budisavljevic\/","title":{"rendered":"Dnevnik Diane Budisavljevi\u0107"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leto 1941. Diana Budisavljevi\u0107, \u017eena uglednega zagreb\u0161kega zdravnika, izve, da usta\u0161ka vojska pravoslavne \u017eenske in otroke zapira v tabori\u0161\u010da, kjer umirajo od lakote in bolezni. Z nekaj prijatelji v svojem stanovanju organizira tvegano kampanjo, s katero re\u0161i gotove smrti ve\u010d kot deset tiso\u010d otrok. Gre za eno najve\u010djih humanitarnih zgodb druge svetovne vojne, a Dianino ime je zaradi njenega avstrijskega porekla za dolga leta izbrisano iz zgodovine. Zanjo niso nikoli sli\u0161ali niti otroci, ki jim je re\u0161ila \u017eivljenje. Film preplete igrani del, spomine pre\u017eivelih ter arhivske posnetke iz tabori\u0161\u010da.<\/p>\n

Dolgo zamol\u010dana zgodba o \u017eenski, ki je med drugo svetovno vojno iz usta\u0161kih tabori\u0161\u010d re\u0161ila na tiso\u010de otrok. Zgodba o najbolj\u0161ih ljudeh v najslab\u0161ih \u010dasih. Veliki zmagovalec Puljskega filmskega festivala, kjer so ga gledalci sprejeli s stoje\u010dimi ovacijami.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPred devetimi leti mi je znanka pokazala knjigo Dnevnik Diane Budisavljevi\u0107: 1941-1945<\/em>. ‘Sta v sorodu?’ me je vpra\u0161ala. Pogledala sem \u010drno-belo fotografijo \u017eenske na naslovnici. Njen priimek je bil enak mojemu, imeni pa sta se razlikovali samo v eni \u010drki. ‘Ne vem,’ sem odgovorila, ‘nikoli nisem sli\u0161ala zanjo.’ Tako se je za\u010dela dolga pot odkrivanja, kdo je bila Diana in kako ji je s sodelavci uspelo iz usta\u0161kih tabori\u0161\u010d re\u0161iti ve\u010d kot deset tiso\u010d pravoslavnih otrok. To je zamol\u010dana juna\u0161ka zgodba iz hrva\u0161ke preteklosti, ki nas u\u010di, kako se boriti proti fa\u0161izmu sedanjosti. \/\u2026\/ Film je zgodba o uporu me\u0161\u010danskega razreda. \/\u2026\/ zdela se mi je fascinantna, saj sem v njej videla novi Zagreb in nove ljudi. Ne vem, kako je v Sloveniji, a na Hrva\u0161kem je revizionizem zelo prisoten. Dru\u017eba je razdeljena na usta\u0161e in partizane. \/\u2026\/ Vrednost tega filma vidim v tem, da stvari spet postavi na svoje mesto skozi humanitarno zgodbo, zgodbo o Diani Budisavljevi\u0107, ki ni politi\u010dno pripadala nikomur. \/\u2026\/ Svetovna zgodovina je zgodovina uni\u010devanja. Ampak mislim, da brez ljudi, kot je Diana \/\u2026\/, \u010dlove\u0161tva \u017ee zdavnaj ne bi bilo. Po filmu mi je japonska prijateljica rekla: ‘Dana, ko gledam film, se mi zdi, kot da je tudi mene nekje v zgodovini re\u0161ila neka neznana \u017eenska.’ Mogo\u010de nas je vse. Nenehno se u\u010dimo o vojskovodjah, o zgodovini uni\u010devanja, \u010dlove\u0161tvo pa pravzaprav stoji na ple\u010dih tak\u0161nih ljudi, morda najpogosteje \u017eensk.\u00ab
– Dana Budisavljevi\u0107<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Dana Budisavljevi\u0107 se je rodila leta 1975 v Zagrebu in diplomirala na oddelku za filmsko in televizijsko monta\u017eo zagreb\u0161ke Akademije dramskih umetnosti. Delala je kot monta\u017eerka, asistentka produkcije in organizatorka filmskih festivalov. Kot re\u017eiserka je debitirala leta 2004 z dokumentarnim filmom Sve 5!, \u0161ir\u0161o prepoznavnost pa je dosegla z avtobiografskim dokumentarcem Nije ti \u017eivot pjesma Havaja (2012). Dnevnik Diane Budisavljevi\u0107 je njen je prvi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbDnevnik Diane Budisavljevi\u0107<\/strong> je prvi film, ki se z usta\u0161kimi zlo\u010dini v \u010dasu Neodvisne dr\u017eave Hrva\u0161ke ukvarja brez kakr\u0161nihkoli ideolo\u0161kih in navija\u0161kih nagibov. To je faktografija zlo\u010dina, suha in zato stra\u0161na; film, od katerega se \u010dlovek naje\u017ei, ker spozna, kak\u0161en brezmejen absurd je zanikati usta\u0161ke zlo\u010dine. \/\u2026\/ Film govori o koreninah \u010dlove\u0161kega zlo\u010dina, zato je tako veli\u010dasten in zato je bil v Areni tako izjemno sprejet. Za seboj je pustil vse ostale filme, celo tiste, za katere so odkrito navijali predsednica in ministri. Tako dober sprejem ob\u010dinstva ni presenetljiv, saj ljudje za\u010dutijo, kdaj je nekaj resni\u010dno, nezlagano \/\u2026\/. A ko resnica pride na dan, je kruta, bole\u010da in zadane naravnost v \u017eelodec. Film te pusti brez besed. Ne spomnim se, da bi se v hrva\u0161ki kinematografiji kdaj zgodil tako zrel debi.\u00ab
– Rajko Grli\u0107<\/p>\n

\u00bbV (puljski) areni se ni zgodila le zmaga Dnevnika Diane Budisavljevi\u0107<\/strong>. Po projekciji je namre\u010d ve\u010d kot \u0161tiri tiso\u010d gledalcev ploskalo neverjetnih osem minut! \/\u2026\/ V tem filmsko-politi\u010dnem kontekstu se zato postavlja zanimivo vpra\u0161anje: ali smemo gromkemu aplavzu, ki \u0161e vedno odmeva v javnosti, poleg umetni\u0161kega priznanja pripisati \u0161e neki drug pomen? \/\u2026\/ Od filma \u2013 pa naj bo \u0161e tako odli\u010den \u2013 in izjemnega odziva ob\u010dinstva ne bi bilo po\u0161teno pri\u010dakovati preve\u010d. Prav tako te\u017eko pa bi bilo v aplavzu prezreti \u2013 \u010de se vrnemo k besedam Dane Budisavljevi\u0107 \u2013 neko malo, \u010disto malo dejanje dr\u017eavljanskega upora proti ideologiji nacionalizma. \u017darek upanja, da obstaja druga\u010dna, bolj\u0161a, bolj ob\u010dutljiva in bolj odgovorna Hrva\u0161ka, ki ne verjame v politi\u010dno primernost kot kriterij uspeha \u2013 ali pa vsaj ne v umetnosti. Upanje je namre\u010d tisto, kar tej de\u017eeli najbolj manjka.\u00ab
– Slavenka Drakuli\u0107, Jutarnji list<\/em><\/p>\n

\u00bbZgodba o Diani Budisavljevi\u0107 \/\u2026\/ je zre\u017eirana minimalisti\u010dno, igra je diskretna, brez velikih gest. \/\u2026\/ Pristni liki nas spomnijo, da se je vse to v resnici zgodilo, \u0161okantnih reporta\u017enih posnetkov pa zagotovo ne boste nikoli pozabili. To je zadr\u017eano in obvladano umetni\u0161ko delo, zelo blizu temu, kakr\u0161na je glavna junakinja filma. \/\u2026\/ Film, ki pretrese kot le malokatera stvaritev na\u0161e kinematografije.\u00ab
– Nenad Polimac, Jutarnji list<\/em><\/p>\n

\u00bb[Film], odet v \u010drno-belo paleto in estetsko iz\u010di\u0161\u010dene prizore, ustvarja posebno vzdu\u0161je pritajenosti, napetosti, tragi\u010dnosti in rahle distance, dobrodo\u0161le pri obravnavanju \u0161e vedno s \u010dustvi nabitih spominov na drugo svetovno vojno. Filmski ljubitelji iz dr\u017eav nekdanje Jugoslavije, siti populisti\u010dnih delitev po veri, nacionalnosti in zgodovinskih zaslugah, so zato razumljivo odprtih rok sprejeli zgodbo, ki govori prav o preseganju teh delitev, in kot pravi avtorica, daje upanje in spodbuja zdrav razum v \u010dasu, ko vedno bolj izginjata.\u00ab
– \u017diga Brdnik, Ve\u010der<\/em><\/p>\n

\u00bbTihi krik proti fa\u0161izmu.\u00ab
– Marko Njegi\u0107, Slobodna Dalmacija<\/em>
\u00a0
\u00bbTo je film o Hrva\u0161ki leta 1942, pa tudi o Hrva\u0161ki leta 2019. Film, ki ne obto\u017euje, ampak pri\u010da. Film, ki ne pripoveduje, temve\u010d dokumentira. \u010ce bi mu spodaj podpisani gledalec moral poiskati sorodnika, bi bil to Val\u010dek z Ba\u0161irjem<\/strong>. \/\u2026\/ Oba filma se izogibata fikcionalizaciji \/\u2026\/, saj govorita o zlo\u010dinih, s katerimi se obe dru\u017ebi \u2013 izraelska in hrva\u0161ka \u2013 nista pripravljeni soo\u010diti.\u00ab \u00a0
– Miljenko Jergovi\u0107, Jutarnji list<\/em><\/p>\n

\u00bbDnevnik Diane Budisavljevi\u0107<\/strong> je veliko delo filmske umetnosti. Zato je tako te\u017eko najti besede, ki ne bi zvenele plitko, pateti\u010dno in prazno, ko o njem pi\u0161emo ali govorimo. Treba ga je preprosto gledati z odprtim umom in srcem \u2013 tako kot ga je re\u017eiserka delala \u2013 ter se od Diane in Dane nau\u010diti, kako biti \u010dlovek tudi v slabih \u010dasih.\u00ab
– Sini\u0161a Pavi\u0107, Novi list<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dolgo zamol\u010dana zgodba o \u017eenski, ki je med drugo svetovno vojno iz usta\u0161kih tabori\u0161\u010d re\u0161ila na tiso\u010de otrok. Zgodba o najbolj\u0161ih ljudeh v najslab\u0161ih \u010dasih. Veliki zmagovalec Puljskega filmskega festivala, kjer so ga gledalci sprejeli s stoje\u010dimi ovacijami.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":146485,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/146484"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/146485"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=146484"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}