{"id":146470,"date":"2026-05-07T08:39:37","date_gmt":"2026-05-07T06:39:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/prekla\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:31","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:31","slug":"prekla","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/prekla\/","title":{"rendered":"Prekla"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
1945, Leningrad. Vojna je opusto\u0161ila mesto, poru\u0161ila hi\u0161e in prebivalcem pustila globoke rane, tako du\u0161evne kot telesne. \u010ceprav je eno najhuj\u0161ih obleganj v zgodovini kon\u010dano, se bitka \u017eivljenja in smrti nadaljuje. Ija, sestra v voja\u0161ki bolni\u0161nici, in Ma\u0161a, ki se je ravnokar vrnila z boji\u0161\u010da, sku\u0161ata med razvalinami na novo zgraditi svoji \u017eivljenji.<\/p>\n

Pretresljiva in \u010dudovito posneta zgodba o dveh mladih \u017eenskah, ki i\u0161\u010deta smisel in upanje v ru\u0161evinah povojnega Leningrada. Film, svobodno prirejen po knjigi Vojna nima \u017eenskega obraza<\/em>, je mlademu ruskemu re\u017eiserju Kantemirju Balagovu (Bli\u017eina<\/strong>) prinesel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v sklopu Posebni pogled v Cannesu, vodomca na zadnjem Liffu, uvrstil pa se je tudi v o\u017eji izbor za oskarja v kategoriji najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPrekla<\/strong> je moj drugi celove\u010derni film. Zame je bilo zelo pomembno, da se zgodba dogaja leta 1945. Moji junakinji je razdejala stra\u0161na vojna \u2013 tako kot mesto, v katerem \u017eivita. Leningrad je pretrpel eno najhuj\u0161ih obleganj v zgodovini vojskovanja. Zgodba pripoveduje o teh dveh \u017eenskah ter o ljudeh, ki jih sre\u010data v Leningradu, o ovirah, ki jih morata premagati, pa tudi o tem, kako z njima ravna dru\u017eba. Vojna ju je du\u0161evno pohabila in kar nekaj \u010dasa bo trajalo, da se bosta spet nau\u010dili \u017eiveti normalno \u017eivljenje.<\/p>\n

Zanimajo me usode \u017eensk, predvsem tistih, ki so se bojevale v drugi svetovni vojni. Sode\u010d po podatkih je bila to vojna z najve\u010djim \u0161tevilom \u017eenskih udele\u017eenk. Kot umetnik bi rad na\u0161el odgovor na vpra\u0161anje: kaj se z osebo, ki naj bi dajala \u017eivljenje, zgodi po tistem, ko je ob\u010dutila grozote vojne? \/\u2026\/ Moj glavni navdih je bila knjiga Vojna nima \u017eenskega obraza<\/em> Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevi\u010d. Knjiga mi je odprla povsem nov svet. Spoznal sem, kako malo sem vedel o vojni in o vlogi \u017eensk v njej. \/\u2026\/ Posledice vojne \u010dutimo v prostorih, kjer se zgodba odvija, v barvni paleti filma in \u2013 kar je najpomembnej\u0161e \u2013 v usodah na\u0161ih junakinj. Pomembno se mi je zdelo, da posledice vojne poka\u017eem na \u010dlove\u0161kih obrazih, o\u010deh in telesih, ne le na zapu\u0161\u010denih in uni\u010denih zgradbah. Beseda prekla na prvi pogled opisuje telesne lastnosti in videz na\u0161e glavne junakinje Ije, ki je zelo visoka \u017eenska. A mislim, da film bolj govori o okornosti, s katero liki izra\u017eajo \u010dustva \u2013 nerodni so, po vojni se u\u010dijo znova \u017eiveti, in to je zanje zelo te\u017eko. \/\u2026\/ [Navdihujejo me filmi] Pesti v \u017eepu<\/strong> Marca Bellocchia, Moj prijatelj Ivan Lap\u0161in<\/strong> Alexeja Germana, Letijo \u017eerjavi<\/strong> Mihaila Kalatozova, Rosetta<\/strong> bratov Dardenne, Do zadnjega diha<\/strong> Jean-Luca Godarda, Rim, odprto mesto<\/strong> Roberta Rossellinija, Rocco in njegovi bratje<\/strong> Luchina Viscontija in vsa dela Marcela Carn\u00e9ja.\u00ab
– Kantemir Balagov<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Kantemir Balagov se je rodil leta 1991 v Nal\u010diku na severu Kavkaza. Svoj prvi celove\u010derec Bli\u017eina<\/strong> (Tesnota, 2017) je posnel pod mentorstvom Aleksandra Sokurova in zanj prejel nagrado FIPRESCI v programu Posebni pogled festivala v Cannesu. Dve leti pozneje je bil tam premierno prikazan in nagrajen tudi re\u017eiserjev drugi celove\u010derni film Prekla<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u017divljenje in lepota vztrajata tudi po obleganju Leningrada. \/\u2026\/ Med re\u017eiserjevimi \u0161tevilnimi talenti je sposobnost evokativnega poustvarjanja preteklosti \u2013 in njegov nadrobni opis leningrajske bolni\u0161nice \/\u2026\/, polne ranjenih teles in du\u0161, kip\u00ed od \u017eivljenja na na\u010din, ki spominja na disfunkcionalni kaos Alekseja Germana. \/\u2026\/ \u010ceprav je tema bole\u010da in film ne var\u010duje z udarci, se re\u017eiser izogne mizerabilizmu. Zgodbo pripoveduje zadr\u017eano in tanko\u010dutno, mizansceno pa pre\u017eame s \u010dudovito poezijo. Slednjo najdemo v izjemno taktilnih posnetkih, ki lase in ko\u017eo ujamejo v podobe \u017eare\u010de svetlobe; pa tudi v kompozicijah, ki na\u0161 svet preoblikujejo na nepri\u010dakovan, osupljiv na\u010din. \/\u2026\/ Dejstvo, da Prekla<\/strong> blesti na tako \u0161tevilnih podro\u010djih \u2013 domiselne scenografije in samozavestnega vodenja igralcev sploh \u0161e omenili nismo \u2013, pri\u010da o rigoroznosti in domi\u0161ljiji tega nadarjenega mladega re\u017eiserja, \u010digar psiholo\u0161ka pronicljivost in formalni nadzor nad razpr\u0161eno zgodbo razkrivata, da gre za dragocenega umetnika.\u00ab
– Caspar Salmon, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbLjudje v \u0161oku, narod v \u0161oku, film v \u0161oku \u2013 in nazadnje \u2013 gledalci v \u0161oku. \/\u2026\/ Ganljiv, vznemirljiv, prevzemajo\u010d film.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbBalagov vojno prika\u017ee z dvojno druga\u010dne perspektive, kot smo je vajeni \u2013 s perspektive intimnega in \u017eenskega gledi\u0161\u010da. Tako izri\u0161e kompleksno sliko vojnega opusto\u0161enja, ne da bi se sploh pribli\u017eal boji\u0161\u010du. K zgodovinski temi pristopi na izrazito sodoben na\u010din, poigrava pa se tudi z barvnim simbolizmom \u2013 slika temelji na kontrastu rde\u010de in zelene, za kateri se zdi, da simbolizirata boj med bli\u017eino smrti in \u017eeljo po \u017eivljenju. Tako sicer naturalisti\u010dni film dobi blago nadrealisti\u010dno, hipnoti\u010dno kvaliteto, s katero gledalca povsem posrka v sporo\u010dilo o tem, kako vojna za tiste, ki so jo do\u017eiveli, traja vse do njihove smrti. Pretresljiva pripoved je odli\u010den drugi film re\u017eiserja, ki se je \u017ee s prvencem Bli\u017eina<\/strong> zapisal med velike upe ruske kinematografije.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbPrekla<\/strong> je Balagova mojstrovina v pravem pomenu besede: delo, ki zdru\u017ei ves njegov neverjetni talent in umetni\u0161ki \u010dut ter mu zagotovi prostor v klubu starej\u0161ih mojstrov, kakr\u0161na sta Andrej Zvjagincev in Ukrajinec Sergej Loznica. \/\u2026\/ Prekla<\/strong> se zapi\u0161e naravnost v kanon velikih povojnih del: film je tako brezhiben in tako pustolovsko ekspanziven, da se \u010dlovek vpra\u0161a, s \u010dim ga lahko mladi re\u017eiser sploh nasledi. A pred seboj ima \u0161e veliko \u010dasa: odkrijte zgodaj re\u017eiserja, ki ga \u010daka \u0161e izjemna kariera.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbZaradi re\u017eiserjevega inteligentnega pristopa, njegove ljubezni do transgresivnih \u017eenskih likov (kak\u0161en re\u017eiser igralk!) in predvsem formalne navdahnjenosti njegovega sveta (z vizionarsko uporabo barv) je film nepozabna izku\u0161nja.\u00ab
– Vincent Thabourey, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbMalo\u0161tevilni liki \u2013 obe \u017eenski, Sa\u0161a in iz\u010drpani zdravnik, ki nadzoruje kliniko \u2013 utripajo z intenzivnostjo, vredno Dostojevskega. \/\u2026\/ Kot v pisateljevih romanih je vsak prizor prignan do silovitega \u010dustvenega vrhunca. \/\u2026\/ Skrajno vznemirljiv film, ki te ne izpusti iz svojega prijema.\u00ab
– David Bordwell, Observations on Film Art<\/em><\/p>\n

\u00bbBalagov izpolni obet sijajnega prvenca Bli\u017eina<\/strong> ter doka\u017ee, da ni zgolj neobi\u010dajno zrel opazovalec \u010dustvenih stanj in nesre\u010dnih dru\u017ein, pa\u010d pa tudi odli\u010den re\u017eiser igralcev.\u00ab
– James Quandt, The Globe and Mail<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160tevilni stranski liki \u2013 vklju\u010dno z vodjo bolni\u0161nice, voja\u0161kim zdravnikom Nikolajem Ivanovi\u010dem; Ma\u0161inim snubcem Sa\u0161o, sinom partijske funkcionarke; in ranjenim vojakom, paraliziranim od vratu navzdol \/\u2026\/ \u2013 bi lahko postali zanimivi glavni junaki v lastnih filmih. Re\u017eiserjev izjemni dar za vzdr\u017eevanje napetosti jih zaplete v mra\u010dno, razburljivo interakcijo z izvrstnima glavnima igralkama.\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbPrekla<\/strong> je stra\u0161ansko mra\u010den film, a narejen s tak\u0161no skrbjo, da se mu ne more\u0161 upreti. Dogodki, tako mu\u010dni, da bi najraje pogledal stran, so ujeti v tako \u010dudovite podobe, da ne more\u0161.\u00ab
– Jessica Kiang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbKantemir Balagov skupaj s \u0161e mlaj\u0161o, petindvajsetletno direktorico fotografije Ksenijo Sereda, ustvari vizualno osupljiv svet, blizu tistemu v delih L\u00e1szla Nemesa (Zaton<\/strong>, Savlov sin<\/strong>).\u00ab
– Jean-Claude Raspiengeas, La Croix<\/em><\/p>\n

\u00bbGledalec bi moral o zapletu filma vedeti \u010dim manj, saj bo spoznanje o narativni briljantnosti filma tako \u0161e bolj silovito: re\u017eiser korak za korakom spoji dva \u010dasa; korak za korakom pusti, da vojna in mir postaneta nerazdru\u017eljiva dvoj\u010dka. \/\u2026\/ Balagov je \u2013 paradoksno \u2013 ustvaril prelep film z imenitnim prepletom scenografije, lu\u010di, fotografije in zvoka, z odli\u010dnimi igralci tudi v najmanj\u0161ih vlogah ter slutnjo tistega, kar je bilo v samem srcu Sovjetske zveze: neverjetna pripravljenost ljudi, da verjamejo v dobro in iz tega naredijo skupni cilj, pomembnej\u0161i od \u017eivljenja posameznika.\u00ab
– Bert Rebhandl, Der Standard<\/em><\/p>\n

\u00bbZanimivo je, da se je Balagov lotil pripovedi iz \u017eenske perspektive. Navdih je predstavljala knjiga Vojna nima \u017eenskega obraza <\/em>Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevi\u010d. Re\u017eiser je priznal, da je prek knjige ugotovil, kako malo je vedel o vojni in o vlogi \u017eensk v njej. Vidi se, da se je zelo poglobljeno lotil teme, da je hotel narediti pretresljiv film, kar mu je tudi uspelo. Prekla<\/strong> je \u010dustveno na trenutke nevzdr\u017een film. Gre za zrelo delo, ki pa ima mestoma precej neprepri\u010dljive dialoge, a so po drugi strani tako dobro odigrani, da jim vseeno vseskozi verjamemo. Viktoria Miro\u0161ni\u010denko in Vasilisa Pereligina v glavnih vlogah sta se res povsem predali likoma, ki sta ju upodobili. Prekla<\/strong> je vsekakor delo, ki si ga je vredno ogledati, \u010deprav bi gledalec zaradi njegove \u010dustvene intenzivnosti v\u010dasih najraje odvrnil pogled.\u00ab
– Tesa Drev, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbV novem svetu, ki nastaja po mo\u0161ki podobi, druga drugo potrebujeta bolj kot mo\u0161ke, nenehno tvegata, da bodo njun boj \u2013 njuno vojskovanje za domovino, njuno miniranje fa\u0161izma, njun posttravmati\u010dni sindrom \u2013 odpisali med fusnote zgodovine, zavedata se, da \u0161ele zdaj, po vojni, stopata na pravo boji\u0161\u010de (in da \u0161ele zdaj lahko zares izgubita), ob ekstremnosti svojega emocionalnega staccata v\u010dasih tudi sami kar obnemita, a njun \u201cbo\u017eanski\u201d teater krutosti je le signal, da vojne niso brez posledic, da prvo jesen po vojni nikoli ne pride pravljica, da se povojne emocije ne morejo ve\u010d vrniti k predvojnim in da povojna normalizacija ne pomeni obnovitve starega, temve\u010d normalizacijo novega, magari \u201cabnormalnega\u201d. Vojna pa\u010d vse spremeni \u2013 emocije, odnose, hierarhije, psihologijo, seks, ontologijo pogleda. Prekla<\/strong>, rapsodi\u010dni piercing \/…\/ izgleda kot delo filmarja, ki je na vrhuncu svoje kariere in svoje slave \u2013 lahko bi ga posnel kak Bela Tarr, Michael Haneke, Krzysztof Kie\u015blowski ali Aleksandr Sokurov. Toda Kantemir Balagov, re\u017eiser Prekle<\/strong>, je bil v \u010dasu snemanja star \u0161ele 29 let (to je njegov drugi film), Ksenija Sereda, direktorica fotografije, ki ima barve in kompozicije \u2013 pa tudi vse odtenke depresije in distopije \u2013 v malem prstu, je bila stara \u0161ele 24 let, medtem ko sta glavni igralki, Viktoria Miro\u0161ni\u010denko in Vasilisa Pereligina, ki delujeta kot izpiljeni veteranki mnogih filmov, popolni debitantki. \u010ce bi bili Ameri\u010danki, bi dobili oskarja. Zakaj nista bili niti nominirani, je misterij.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pretresljiva in \u010dudovito posneta zgodba o dveh mladih \u017eenskah, ki i\u0161\u010deta smisel in upanje v ru\u0161evinah povojnega Leningrada.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":146471,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/146470"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/146471"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=146470"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}