{"id":146351,"date":"2020-07-13T10:18:25","date_gmt":"2020-07-13T08:18:25","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/ema\/"},"modified":"2021-04-15T09:25:14","modified_gmt":"2021-04-15T07:25:14","slug":"ema","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ema\/","title":{"rendered":"Ema"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>\nValpara\u00edso, sodobnost. \u017divljenje mlade plesalke Eme in njenega mo\u017ea Gast\u00f3na, koreografa, zajame kaos, ko po neuspeli posvojitvi skleneta vrniti \u0161estletnega sina. Medtem ko njen zakon po\u010dasi razpada, se Ema poda na divjo odisejado, polno glasbe, plesa in nebrzdanega seksa, odlo\u010dena, da bo dobila nazaj, kar je izgubila.<\/p>\n<p>Pablo Larra\u00edn (<strong>Jackie<\/strong>, <strong>Neruda<\/strong>) prvi\u010d obrne pogled v mlado generacijo dana\u0161njega \u010cila in ustvari nepozaben portret plesalke <em>reggaetona<\/em>, ki se ho\u010de svobodno gibati skozi svet. Film, poln fluorescentnih barv in energi\u010dnih urbanih ritmov, je zgodba o umetnosti, po\u017eelenju in sodobni dru\u017eini.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\n\u00bb<strong>Ema<\/strong> je meditacija o \u010dlove\u0161kem telesu, plesu in materinstvu. \/\u2026\/ Do tega filma me <em>reggaeton<\/em> ni posebno zanimal. Potem pa sem ga bolje spoznal in za\u010del razumeti, zakaj generacija, ki jo zgodba opisuje, poslu\u0161a to glasbo. Njeni ritmi so povsod okoli nas, kot vsi mo\u010dni elementi, ki prihajajo iz pop kulture. Ves \u010das nas spremlja in prisiljeni smo \u017eiveti z njo. To je kulturno gibanje, ki ima lastno eti\u010dno in estetsko \u017eivljenje. Zdaj to glasbo razumem. Iz nje se u\u010dim in zdi se mi zanimiva. Pravzaprav mi je postala kar nekako v\u0161e\u010d. \/\u2026\/ <strong>Ema<\/strong> je portret dana\u0161njega \u010dasa. Liki, ki jih lahko opazujemo v filmu, rojeni v tem stoletju ali konec prej\u0161njega, sodijo v generacijo, ki ple\u0161e brez vsakr\u0161nega sramu. S svojimi telesi in z glasbo se izra\u017eajo povsem druga\u010de kot moji vrstniki. To je prvi film, ki sem ga postavil v sodobni \u010cile in v katerem govorim o generaciji, ki ni moja. \/\u2026\/ Ema je paradigma, lik likov: mati, sestra, \u017eena, ljubimka in vodja. Zelo mo\u010dna je in predstavlja posebno, lepo vrsto \u017eenstvenosti. Poganja jo brezobzirni individualizem: dobro ve, kaj ho\u010de, in je sposobna zapeljati ljudi okoli sebe, da bi dosegla svoje. Rada bi bila mati in imela dru\u017eino; morda jo najbolj \u017eene in motivira ljubezen. \/\u2026\/ Mariana naredi z Emo nekaj fantasti\u010dnega, saj poosebi pop-punk kulturno elektri\u010dnost, ki jo ima film in ki zapelje gledalca na neznano pot; pot, ki je presenetljiva, privla\u010dna, kljubovalna.\u00ab<br \/>\n&#8211; Pablo Larra\u00edn<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>\nPablo Larra\u00edn (rojen leta 1976 v Santiagu, \u010cile) se je rodil tri leta po tistem, ko je oblast v dr\u017eavi prevzel Augusto Pinochet, ter odra\u0161\u010dal kot privilegiran otrok enega najbolj znanih \u010dilskih desni\u010darskih politikov. Po prvencu <strong>Fuga<\/strong> (2005) je leta 2008 posnel prvi del nena\u010drtovane trilogije o \u017eivljenju pod Pinochetovo diktaturo, tema\u010dno komedijo <strong>Tony Manero<\/strong>. Film, premierno prikazan v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev, se dogaja v Santiagu leta 1978 in pripoveduje o serijskem morilcu, ki ho\u010de postati \u010dilski John Travolta. Leta 2010 je v tekmovalnem programu Bene\u0161kega filmskega festivala premiero do\u017eivel re\u017eiserjev tretji celove\u010derec <strong>Post Mortem<\/strong>, v katerem spremljamo uslu\u017ebenca mestne mrtva\u0161nice v \u010dasu okrutnega dr\u017eavnega prevrata leta 1973. Sledil je sklepni del trilogije <strong>Ne!<\/strong> (No, 2012), ki opisuje zadnje dni Pinochetove diktature. Film je Larra\u00ednu prinesel nominacijo za oskarja, predvajali pa smo ga tudi na rednem sporedu Kinodvora. Re\u017eiserjev peti celove\u010derec <strong>Klub<\/strong> (El Club, 2015), provokativna obsodba zlo\u010dinske dvoli\u010dnosti katoli\u0161ke cerkve, je bil na Berlinalu nagrajen z veliko nagrado \u017eirije, nominiran pa je bil tudi za zlati globus v kategoriji za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Leta 2016 sta premiero do\u017eivela kar dva filma, v katerih se je re\u017eiser lotil nekak\u0161ne reinvencije \u017eanra filmske biografije: <strong>Neruda<\/strong> (2016) je bil prikazan v sklopu sekcije \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev festivala v Cannesu, istega leta pa je bil v tekmovalnem programu Bene\u0161kega festivala predvajan re\u017eiserjev prvi film v angle\u0161kem jeziku, <strong>Jackie<\/strong>, v katerem je nekdanjo prvo damo zaigrala Natalie Portman. <strong>Neruda<\/strong> je med drugim prejel nominacijo za zlati globus za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film, <strong>Jackie<\/strong> pa poleg nagrade za najbolj\u0161i scenarij v Benetkah \u0161e tri nominacije za oskarja, tudi za najbolj\u0161o igralko. Oba filma smo si lahko ogledali v Kinodvoru.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\n\u00bbHkrati vizualno ekspresionisti\u010dna himna \u017eenski mo\u010di in spolni svobodi; psiholo\u0161ki triler, ki je ves \u010das korak pred gledalcem; in \u017eivobarven <em>reggaeton<\/em> plesni muzikal.\u00ab<br \/>\n&#8211; Jonathan Romney, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbAnarhi\u010dna, svobodna in nalezljivo energi\u010dna zna\u010dajska \u0161tudija, za katero se zdi, da se je rodila iz troj\u010dka med <strong>Am\u00e9lie<\/strong>, <strong>Oldboyem<\/strong> in Gasparjem No\u00e9jem, preden se je razvila v silo narave \u010disto svoje vrste. Larra\u00ednova <strong>Ema<\/strong> ne ple\u0161e vedno na prepoznaven ritem, a vsakdo, ki se bo pripravljen uglasiti na njeno valovno dol\u017eino, bo nagrajen z enim najbolj dinami\u010dnih in razburljivih filmov leta. Kar pa ne pomeni, da te film \/\u2026\/ ne zagrabi \u017ee \u010disto na za\u010detku, le na prstih te dr\u017ei za nekaj trenutkov, preden ugotovi\u0161 njegove korake \u2013 in nikoli ti ne pusti prevzeti vodstva.\u00ab<br \/>\n&#8211; David Ehrlich, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRe\u017eiser <strong>Nerude<\/strong> najde na\u010din, kako svoj pogled spojiti s pogledom protagonistke \u2013 gesta radodarnosti, ki film napolni s \u010dustvi in pomenom. <strong>Ema<\/strong> se izogne sku\u0161njavi moraliziranja in namesto tega postane privilegirano okno v skrivnosti generacije, ki bo zelo kmalu dala obliko in prihodnost na\u0161emu svetu.\u00ab<br \/>\n&#8211; Manu Ya\u00f1ez, <em>Fotogramas<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je morda Larra\u00ednovo najbolj upanja polno delo, \u010deprav se poda na spolzek tematski teren in ne\u017eno podreza v konservativni konstrukt popolne dru\u017eine. Film je \u010duten in skrivnosten, posejan z drobci jedkega humorja \/\u2026\/.\u00ab<br \/>\n&#8211; David Jenkins, <em>Little White Lies<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm z vznemirljivim <em>soundtrackom<\/em> \/\u2026\/ in eroti\u010dno koreografijo \/\u2026\/ vpelje absurdisti\u010dni humor, nebrzdano telesnost in formalno drznost v pro\u017eni okvir dru\u017einske melodrame, ume\u0161\u010dene tako v intimne interjerje kot na strme ulice Valpara\u00edsa, kjer junaki skozi ples izra\u017eajo svoja burna \u010dustva. <strong>Ema<\/strong> \/\u2026\/ najde osupljivo ravnovesje med hipnoti\u010dnimi, enigmati\u010dnimi podobami in mu\u010dno doma\u010dimi prizori dru\u017eine v krizi.\u00ab<br \/>\n&#8211; Diana Sanchez, Filmski festival v Torontu<\/p>\n<p>\u00bbLarra\u00ednov zadnji film, poln feromonov spolnih odkrivanj ter agresivne energije strupenih razmerij, je prekipevajo\u010di <em>jin<\/em> dostojanstvenemu <em>jangu<\/em> <strong>Jackie<\/strong>, biografije o Jackie Kennedy. \/\u2026\/ Film je po\u017eivljajo\u010d in evfori\u010den \u2013 podoba \u010diste svobode.\u00ab<br \/>\n&#8211; Phil de Semlyen, <em>Time Out London<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce bi radi spoznali od\u0161tekano dekle onkraj panka, poosebljenje &#8216;\u0161oka novega&#8217;, junakinjo, ki je tako druga\u010dna in odtujena \u2013 in morda osvobojena \u2013, da \u010desa podobnega \u0161e niste videli, pre\u017eivite 102 minuti v dru\u017ebi Eme, spletkarske naslovne junakinje novega filma Pabla Larra\u00edna. \/\u2026\/ \u010ceprav <strong>Ema<\/strong> daje vtis nedostopnega umetni\u0161kega objekta \/\u2026\/, ima z <strong>Jackie<\/strong> klju\u010dno skupno potezo: na\u010din, kako se Larra\u00edn fiksira na svojo junakinjo. Osemindvajsetletna Mariana Di Girolamo, samotna sila, ki dr\u017ei pokonci ta nestabilni, prizmati\u010dni film, iz\u017eareva zamaknjeno milenijsko praznino, kot nekak\u0161na Greta Garbo na stabilizatorjih razpolo\u017eenja. \/\u2026\/ Vse skupaj je \u2013 bodimo odkriti \u2013 nekak\u0161en trik. Pa vendar trik, ki ne gre iz glave.\u00ab<br \/>\n&#8211; Owen Gleiberman, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Ema<\/strong> je Larra\u00ednov prvi film, ki je odkrito postavljen v sedanjost. Zavestno ali ne? Zdi se, da Emino hotenje zrcali te\u017enjo \u010dilskega ljudstva, ki na ulicah zahteva spremembe \u2013 takoj.\u00ab<br \/>\n&#8211; Martial Knaebel<\/p>\n<p>\u00bbVsak novi film Pabla Larra\u00edna je pravi \u010dude\u017e domi\u0161ljije, domiselnosti in vpogleda v \u010dlove\u0161ko ved\u00eanje. In <strong>Ema<\/strong> je morda njegov najbolj poeti\u010den in liri\u010den film doslej \u2013 zna\u010dajska \u0161tudija fascinantne \u017eenske, ki jo vodita srce in nagon.\u00ab<br \/>\n&#8211; Tricia Tuttle, Londonski filmski festival<\/p>\n<p>\u00bbFilm, podkrepljen s privla\u010dnimi ritmi <em>reggaetona<\/em> \u2013 zvrstjo, ki jo Gast\u00f3n zani\u010dljivo poimenuje &#8216;zaporni\u0161ka glasba&#8217; \u2013, govori o uporu proti tradicionalnim dru\u017einskim vezem in njihovih nenavadnih novih pojavnih oblikah.\u00ab<br \/>\n&#8211; Barbara Schweizerhof, Viennale<\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ izdelek z mo\u010dnim avtorskim podpisom, estetsko dovr\u0161en in svojstven, vizualno in \u010dutno bogat, marsikdaj vsebinsko in estetsko drzen, teatralen in nazadnje celostno prepri\u010dljiv. \/\u2026\/ [Scenarij] odpira prostor duhovitosti in nepri\u010dakovanim preobratom, kombinacija vsega pa je ekstati\u010dno filmsko popotovanje, ki ga nadvse priporo\u010damo v ogled.\u00ab<br \/>\n&#8211; utemeljitev nagrade Art kino mre\u017ee Slovenije, Liffe<\/p>\n<p>\u00bbEma je Carrie, ki ple\u0161e (in za\u017eiga in fuka), kot da je padla iz <strong>Suspirie<\/strong> ali <strong>Vrhunca<\/strong>. Koreografira jo Gaston (Gael Garcia Bernal), njen mo\u017e, s katerim sta posvojila de\u010dka, Pola (Cristian Suarez), ki pa je prevzel Emin piromanski \u201ctik\u201d (za\u017egal je njihov dom in iznakazil njeno sestro), tako da jima ga je center za socialno delo vzel in predal v posvojitev drugemu paru, toda Ema &#8211; divji, jezni, energi\u010dni, po\u017ere\u0161ni, antisocialni, hipnoti\u010dni emocionalni stampedo, \/&#8230;\/ ga ho\u010de nazaj, pa naj stane, kar ho\u010de. In res, uporabi vsa sredstva &#8211; seks, ples, reggaeton, punk, obsedenost, kaos, kriminal, blaznost, teror, ogenj in potresno osvajalsko matematiko iz Pasolinijeve <strong>Teoreme<\/strong>. Ema, ki eksorcisti\u010dno iz\u017eivlja materinsko posesivnost, star\u0161evski narcizem in lezbi\u010dno ekstazo, je Gastonova kreacija, toda samega Gastona, neplodnega mo\u0161kega, je presegla. In zdi se, da je sku\u0161al \u010dilski auteur Pablo Larrain ustvariti \u017eensko, ki bo presegla tudi sam film (metafilm, \u010de ho\u010dete), pa\u010d \u017eensko, ki bo tako dvoumna in tako nenavadna in tako fluidna in tako protislovna in tako neopisljiva in tako enigmati\u010dna in tako unikatna in tako opolnomo\u010dena in tako irealna in tako eksperimentalna in tako disruptivna, da jo bo te\u017eko ali pa \u017ee kar nemogo\u010de objektivirati. Kot da film \u017ee od nekdaj ne fantazira prav o tak\u0161ni \u017eenski.\u00ab ZELO ZA<br \/>\nMarcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pablo Larra\u00edn prvi\u010d obrne pogled v mlado generacijo dana\u0161njega \u010cila in ustvari nepozaben portret plesalke reggaetona, ki se ho\u010de svobodno gibati skozi svet. Film, poln fluorescentnih barv in energi\u010dnih urbanih ritmov, je zgodba o umetnosti, po\u017eelenju in sodobni dru\u017eini.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":170835,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/146351"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/170835"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=146351"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}