{"id":146336,"date":"2020-10-05T13:06:34","date_gmt":"2020-10-05T11:06:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/bog-obstaja-ime-ji-je-petrunija\/"},"modified":"2020-10-05T13:32:08","modified_gmt":"2020-10-05T11:32:08","slug":"bog-obstaja-ime-ji-je-petrunija","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bog-obstaja-ime-ji-je-petrunija\/","title":{"rendered":"Bog obstaja, ime ji je Petrunija"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
V \u0160tipu, malem makedonskem mestu, lokalni duhovnik vsako leto januarja vr\u017ee v reko leseni kri\u017e, za katerim se po\u017eene mno\u017eica mo\u0161kih. Tistega, ki ga ujame, bosta vse leto spremljala sre\u010da in uspeh. Tokrat za kri\u017eem sko\u010di tudi Petrunija in se \u017ee naslednji trenutek dvigne iz vode s trofejo v roki. Mo\u0161ki so besni: kako si drzne v njihovem ritualu sodelovati \u017eenska? Vse mesto je na nogah, a Petrunija se ne da: dobila je svoj kri\u017e in ne bo se mu odrekla.<\/p>\n

Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni dru\u017ebi. Dobitnik nagrade LUX in nagrade Art kino mre\u017ee Slovenije.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbVsak januar, na praznik bogojavljenja, se v ortodoksnem svetu vzhodne Evrope odvija obred metanja kri\u017ea. Leta 2014 je v \u0160tipu, na vzhodu Makedonije, kri\u017e ujela \u017eenska. Prebivalci in verski velika\u0161i so bili ogor\u010deni, saj \u017eenskam ni dovoljeno sodelovati pri dogodku. Hoteli so ji vzeti kri\u017e, a se ni vdala. Naslednjega dne je dala intervju lokalni postaji, v katerem je spodbujala \u017eenske, naj v prihodnje tudi one ska\u010dejo za kri\u017eem. Ljudje so jo ozna\u010dili za ‘noro’, ‘moteno’, ‘te\u017eavno’. \/\u2026\/ Nazadnje so ji kri\u017e vzeli in \u017eenskam uradno prepovedali sodelovanje. Dogodek je v meni vzbudil bes. \/\u2026\/ \u010ce bi se zgodba, ki govori o ru\u0161enju steklenega stropa, dogajala v pisarni, bi bile stvari nazornej\u0161e, z umestitvijo v tradicionalno okolje majhnega makedonskega mesta pa vse skupaj postane bolj kompleksno. Petrunija se kot simbol sodobnosti postavi nasproti dvema ustanovama, cerkvi in dr\u017eavi. Pred njima je brez mo\u010di, a morda jo bo re\u0161ila izobrazba. Nimam odgovora na vpra\u0161anje, kako najti ravnovesje med tradicijo in sodobnostjo ali kak\u0161no vlogo bo imela tradicija v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je mogo\u010de tradicijo prilagoditi, da bi vanjo bolj enakovredno vklju\u010dili drugi spol. \/\u2026\/ Petrunija predstavlja vse, kar sem sama vedno \u017eelela biti \u2013 in kar sem morda na neki na\u010din tudi postala.\u00ab
– Teona Strugar Mitevska<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Teona Strugar Mitevska, rojena leta 1974\u00a0v\u00a0Skopju, je v\u00a0svet filma vstopila kot otro\u0161ka igralka. \u0160olala se je za slikarko in grafi\u010dno oblikovalko, kasneje pa \u0161tudirala film na newyor\u0161ki Tisch School of Arts. Leta 2001\u00a0je posnela kratkometra\u017eec Veta<\/strong>, nagrajen s\u00a0posebno omembo \u017eirije na Berlinalu, leta 2004\u00a0pa je v\u00a0tekmovalnem delu festivala v\u00a0Rotterdamu premiero do\u017eivel njen celove\u010derni prvenec Kako sem ubil svetnika <\/strong>(Kako ubiv svetec). Sledili so filmi Sem iz Titovega Velesa <\/strong>(Jas sum od Titov Veles, 2007), ki je bil nagrajen s posebno nagrado \u017eirije v Sarajevu, \u017denska, ki si je otrla solze <\/strong>(The Woman Who Brushed Off Her Tears), premierno prikazana leta 2012 na festivalu v Berlinu, in Dan brez imena<\/strong> (Koga denot nema\u0161e ime, 2017), prav tako premierno predvajan v Berlinu. Teona je z bratom Vukom in sestro Labino soustanoviteljica produkcijske hi\u0161e Sestri in brat Mitevski.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ ostra satira o oblasti, spremembi in mestu \u017eenske v patriarhalnem svetu. \/\u2026\/ Re\u017eiserka nikoli ne izpusti prilo\u017enosti, da bi v premisi na\u0161la trpko komedijo. Naj nas Petrunijin polo\u017eaj spravlja v \u0161e tak\u0161en bes, bi obna\u0161anje, s katerim se mora soo\u010diti (mo\u0161ki, ki razgla\u0161ajo svojo nadvlado, medtem ko se derejo kot kak\u0161ni u\u017ealjeni pam\u017ei), lahko delovalo farsi\u010dno, \u010de ne bi bilo tako resni\u010dno. Petrunija<\/strong> skrbno vzdr\u017euje to idealno ravnovesje \/\u2026\/. To ni le zanimiva zgodba o \u017eenski, ki izzove patriarhalno cerkev in dr\u017eavo, pa\u010d pa film, ki inteligentno in strastno obsodi \u0161iroko sprejeto podrejanje vseh vrst.\u00ab
– Sarah Ward, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Teona Strugar Mitevska se \u0161e zdale\u010d ne zadovolji s suhoparno antropologijo in sociologijo, ki bi film in gledalce vzela za talce, pa\u010d pa prina\u0161a kompleksno pripoved, ki se poigrava z razli\u010dnimi ravnmi analize, da bi nam ponudila bogato meditacijo o sre\u010di in sre\u010dnih naklju\u010djih. In mimogrede ustvari enega najlep\u0161ih \u017eenskih likov, kar smo jih videli v dolgem \u010dasu \/\u2026\/.\u00ab
– Baptiste Roux, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbBog obstaja, ime ji je Petrunija <\/strong>je slikovita feministi\u010dna satira. \/\u2026\/ Prvi film Teone Strugar Mitevske v tekmovalnem delu Berlinala se je izkazal za ljubljenca ob\u010dinstva, kar sploh ne presene\u010da glede na sijajni nastop Zorice Nu\u0161eve v vlogi \u017eenske, ki se upre patriarhalnim cerkvenim avtoritetam. \/\u2026\/ \u010ceprav scenarij \/\u2026\/ morda ni najbolj subtilen, pa vendarle uspe najti pravo ravnovesje med napeto melodramo in globoko ob\u010duteno, jedko satiro. \/\u2026\/ To je film neverjetne strasti in energije, kar gre pripisati predvsem Petrunijini \u017eivopisni karakterizaciji. Zorica Nu\u0161eva s svojim o\u010darljivim, a nikoli sentimentalnim nastopom zlahka pridobi gledal\u010deve simpatije. Njena niansirana igra razkriva tako Petrunijino prirojeno inteligenco kot njeno postopno transformacijo \/\u2026\/.\u00ab
– Geoff Andrew, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ odkritje. \/\u2026\/ filmi Teone Strugar Mitevske pri\u010dajo o rojstvu nove generacije \u017eenskih cineastk.\u00ab
– Michel Ciment, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbMakedonska re\u017eiserka se vra\u010da v Berlin s filmom, ki se na mojstrski na\u010din \u2013 in s pridihom panka \u2013 spopade s tradicijo in patriarhatom.\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki groteskno pripoveduje o sodobni emancipaciji, je socialno delo, pre\u017eeto z elementi \u010drnega humorja in komedije, v katerem je v sredi\u0161\u010de dogajanja postavljena prav \u017eenska stvarnost v sodobni dru\u017ebi. Prepri\u010dljiva zgodba, ki iz male Makedonije s pomo\u010djo izku\u0161ene re\u017eijske roke gleda na velike univerzalne teme \/\u2026\/.\u00ab
– Ivana Godnik, Primorski dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbTeona Strugar Mitevska prina\u0161a navdahnjen prikaz avtorske vizije filma. Re\u017eiserka, ki prek lika Petrunije \u2013 svoje ‘svetnice’, ‘Ivane Orleanske’ \u2013 postavi pod vpra\u0161aj ‘spol boga’ in osvetli ‘pomen spola’, preizpra\u0161uje polo\u017eaj \u017eensk v sodobni dru\u017ebi in njihove (\u0161e vedno) ogro\u017eene pravice \/\u2026\/ \u2013 in to ne nujno znotraj religije ali Balkana \/\u2026\/. Zgodba, ki z veliko simbolike in nadihom romunskega filma razkriva \u0161tevilne stereotipe in nesmisle ter spodbuja razpravo, je morda res lokalna, a deluje globalno.\u00ab
– Marko Njegi\u0107<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ \u010dudoviti poklon \u0161e vedno neizbojevanemu boju za enakopravnost spolov.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbJunakinjo mo\u010dni notranji ob\u010dutek za pravi\u010dnost \u017eene v tihi, a vztrajni upor proti na videz svetim pravilom in nepremakljivim strukturam mo\u010di. Njen boj je danes ve\u010d kot aktualen. Izvrstno igro glavne protagonistke in mo\u010dno zgodbo s \u0161\u010depcem satiri\u010dnega humorja podpira ikoni\u010dna in hkrati ironi\u010dna vizualna podoba.\u00ab
– utemeljitev nagrade Art kino mre\u017ee Slovenije, FSF Portoro\u017e<\/p>\n

\u00bbFilm Bog obstaja, ime ji je Petrunija<\/strong> \/…\/ poka\u017ee, kako se v patriarhalnem, pobo\u017enem, antifeministi\u010dnem Stipu vsi mo\u0161ki, s policijo vred, besno in krdelsko zapodijo za Petrunijo (Zorica Nusheva), brezposelno zgodovinarko, ki se na lastno pest udele\u017ei letnega rituala (zimski skok v ledeno reko, kjer je treba ujeti leseni kri\u017e), pri katerem lahko sodelujejo le mo\u0161ki. To, da jo zaprejo, pa \u010detudi ni kr\u0161ila nobenega zakona, govori o tem, kako mo\u010dni so virtualni, nenapisani patriarhalni zakoni. To, da je Petrunija – cipa! samska \u017eenska! ni\u010dvrednica! Lucifer! – obsedena s kitajsko revolucijo, pa govori o tem, da v svoji \u017eelji po opolnomo\u010denju ne bo popustila. V brez\u010dasnih \u00bbtradicionalnih\u00ab dru\u017ebah, ki temeljijo na seksizmu (nekaj \u00bbtradicionalnega\u00ab) in spolnem nadlegovanju (nekaj \u00bbnaravnega\u00ab), se mora \u017eenska obna\u0161ati kot Mao, \u010de ho\u010de pre\u017eiveti.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni dru\u017ebi. Dobitnik nagrade LUX in nagrade Art kino mre\u017ee Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":160940,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/146336"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/160940"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=146336"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}