{"id":146334,"date":"2021-04-28T15:08:36","date_gmt":"2021-04-28T13:08:36","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/mleko\/"},"modified":"2021-06-04T11:13:04","modified_gmt":"2021-06-04T09:13:04","slug":"mleko","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mleko\/","title":{"rendered":"Mleko"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/>\n<\/strong>V odmaknjeni islandski vasi se Inga in njen mo\u017e pre\u017eivljata s pridelavo mleka. Ko po mo\u017eevi nenadni smrti Inga prevzame vodenje globoko zadol\u017eene kmetije, kmalu na lastni ko\u017ei izkusi, kako dale\u010d se\u017eejo lovke skorumpirane lokalne zadruge. Odlo\u010di se, da se bo uprla in svoji skupnosti vrnila neodvisnost.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/>\n<\/strong>\u00bbFilm <strong>Ovna<\/strong> je pripovedoval o dveh odtujenih bratih. To je bila zgodba o dru\u017eini, <strong>Mleko<\/strong> pa govori bolj o dru\u017ebi. Prikazuje politi\u010dno realnost zelo specifi\u010dne regije skozi zgodbo o Inge, \u017eenski, ki je izgubila mo\u017ea in ki med do\u017eivljanjem vseh stopenj \u017ealovanja sklene, da se bo uprla pokvarjenemu podjetju, ki izkori\u0161\u010da njo in vso skupnost. Na severozahodu Islandije je obmo\u010dje z imenom Skagafj\u00f6r\u00f0ur. Tam imajo edino zadrugo v dr\u017eavi. Nastala je kot del gibanja, ki se je pojavilo v devetnajstem stoletju. Vse podobne iniciative so v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja bankrotirale, le tej je nekako uspelo pre\u017eiveti. V lasti ima vse, celo lokalni \u010dasopis. Malo spominja na vse zaprte dru\u017ebe, na primer na Sovjetsko zvezo. V svojem trdnem prijemu dr\u017ei prav vse, kot nekak\u0161na gromozanska hobotnica. A moj film govori tudi o islandski dru\u017ebi na splo\u0161no. Zaradi svoje majhnosti smo nagnjeni k monopolizmu. Vse ima v rokah pe\u0161\u010dica ljudi, ostali pa so izkori\u0161\u010dani. \/\u2026\/ Posneti sem hotel film o posamezniku, ki se odlo\u010di spremeniti dru\u017ebo. \/\u2026\/ Zanima me, kako se spreminja islandsko pode\u017eelje. \/\u2026\/ Tradicionalno kmetijstvo je ogro\u017eeno in bogata\u0161i iz mesta prihajajo na pode\u017eelje na po\u010ditnice. To je pravzaprav glavna tema mojih filmov: stare islandske vrednote proti kapitalizmu in moderni dru\u017ebi. \/\u2026\/ Islandsko agrikulturo obvladujejo mo\u0161ki. A v zadnjem \u010dasu \u017eenske vse bolj stopajo v ospredje in prevzemajo vodenje kmetij. Nekateri mo\u0161ki to \u0161e vedno te\u017eko sprejemajo. To je druga plast zgodbe: \u017eenska, ki i\u0161\u010de svoj prostor v zelo mo\u0161ki dru\u017ebi.\u00ab<br \/>\n&#8211; Gr\u00edmur H\u00e1konarson<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<br \/>\n<\/strong>Gr\u00edmur H\u00e1konarson (rojen leta 1977 na Islandiji) je leta 2004 diplomiral na pra\u0161ki akademiji FAMU. Pozornost je vzbudil \u017ee z diplomskim filmom <strong>Slavek the Shit<\/strong>: z njim se je leta 2005 uvrstil v sklop Cin\u00e9fondation na filmskem festivalu v Cannesu, drugod pa je osvojil \u0161e dvanajst festivalskih nagrad. Njegov naslednji film <strong>Br\u00e6\u00f0rabylta <\/strong>je leta 2007 do\u017eivel premiero na festivalu v Locarnu, na festivalih po svetu pobral kar petindvajset nagrad in velja za enega najuspe\u0161nej\u0161ih islandskih kratkometra\u017ecev. Leta 2010 je posnel celove\u010derni prvenec <strong>Kraljestvo senc <\/strong>(Sumarlandi\u00f0, 2010), pet let kasneje pa komi\u010dno dramo <strong>Ovna<\/strong> (Hr\u00fatar)<strong>, <\/strong>zgodbo o dveh odtujenih bratih, ki mu je poleg \u0161tevilnih drugih priznanj prinesla nagrado za najbolj\u0161i film v canski sekciji Posebni pogled in glavno nagrado vodomec na ljubljanskem Liffu.<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/>\n<\/strong>\u00bbH\u00e1konarsonov film je mogo\u010dna zgodba o uporu, postavljena v zaprto dru\u017ebo, ki deluje kot metafora za vse zatirane skupnosti. Vsebuje tudi inherentno kritiko korupcije, kapitalizma in monopola. Film je tako u\u010dinkovit, ker ni poln nepotrebnih govorov, \u017eol\u010dnih kritik ali kakr\u0161nih koli o\u010ditnih namigov. \u010ceprav obravnava specifi\u010dne probleme pode\u017eelske Islandije, zlahka cenimo njegovo univerzalnost \u2013 zgodba bi se namre\u010d lahko dogajala v kateremkoli odmaknjenem, konservativnem delu sveta, kjer je prava mo\u010d v rokah pe\u0161\u010dice vplivnih posameznikov.\u00ab<br \/>\n&#8211; Davide Abbatescianni, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGr\u00edmur H\u00e1konarson nadaljuje z raziskovanjem spreminjanja islandskega pode\u017eelja ter vpliva neoliberalizma na tradicionalno kulturo vase zaprte de\u017eele, kakr\u0161na je Islandija. \/\u2026\/ Gre morda za islandskega kri\u017eanca med <strong>Erin Brockovich<\/strong> in <strong>Firmo<\/strong>? \/\u2026\/ Razlika je predvsem v vrsti prikazanega junaka: namesto individualnega tipa (&#8216;en sam \u010dlovek, ki re\u0161uje de\u017eelo&#8217;), zna\u010dilnega za severnoameri\u0161ki sistem, imamo tu kolektivni model junaka (&#8216;v slogi je mo\u010d&#8217;), ki korenini bolj v evropski kulturi. \/\u2026\/ Gre za nekak\u0161no idejo demokracije, razumljeno bolj v smislu dol\u017enosti kot pravice.\u00ab<br \/>\n&#8211; Nicolas Azalbert, <em>Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Mleko<\/strong> tako kot re\u017eiserjev prej\u0161nji film<strong> Ovna<\/strong> raziskuje globoko zakoreninjeno pode\u017eelsko kulturo, tesno povezano z islandskim narodnim duhom, ter brani tradicionalne islandske vrednote pred izkori\u0161\u010devalskim kapitalizmom. Film \/\u2026\/ je poln bojevite \u017eenske energije ter posejan z navdihujo\u010dimi &#8216;poka\u017ei jim, punca&#8217; komi\u010dnimi trenutki. \/\u2026\/ H\u00e1konarson, ki spet razkrije ostro oko za podrobnosti, naturalisti\u010dno upodobi te\u017ea\u0161ko delo na kmetiji, preprosto \u017eivljenje osamljenih protagonistov in njihovo ljubezen do doma\u010dih \u017eivali.\u00ab<br \/>\n&#8211; Alissa Simon, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbH\u00e1konarson tako kot v <strong>Ovnih<\/strong> razkriva, kako so te\u017eke okoli\u0161\u010dine, s katerimi se soo\u010dajo pode\u017eelski Islandci, zaplodile konservativnost in fevdalni <em>status quo<\/em>, ki mu nekateri ostajajo zvesti, \u010deprav ogro\u017ea njihovo pre\u017eivetje. Film, ki ga poganja surova in ganljiva igra Arnd\u00eds Hr\u00f6nn Egilsd\u00f3ttir (pona\u0161a se tudi s sijajnim nastopom zvezde <strong>Ovnov<\/strong> Sigur\u00f0urja Sigurj\u00f3nssona v vlogi hinavskega in arogantnega direktorja zadruge) in ki ga je subtilno zre\u017eiral H\u00e1konarson, eden najbolj\u0161ih re\u017eiserjev regije, spretno prika\u017ee, kako lahko skrbno negovani islandski mit o enakopravnosti nekatere najbolj trdo\u017eive in neodvisne dr\u017eavljane preslepi, da pristanejo na vlogo izkori\u0161\u010dancev.\u00ab<br \/>\n&#8211; Steve Gravestock, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n<p>\u00bb<strong>Mleko<\/strong>, ki ga je posnel Gr\u00edmur H\u00e1konarson, re\u017eiser <strong>Ovnov<\/strong>, nas odpelje v temno srce agrarnega kapitalizma. Zadruge, ki so neko\u010d slovele kot demokrati\u010dne institucije, to niso ve\u010d.\/&#8230;\/ Problem je le v tem, da kmetje komaj shajajo, ker so pri zadrugi tako mo\u010dno zadol\u017eeni. In ker so zadol\u017eeni, jih lahko izsiljuje in sili, da poslujejo le z njo. Ker pa poslujejo le z njo, komaj shajajo. Zadruga je pod krinko \u201cskupnostnih interesov\u201d ugrabila skupnost, kmete pa prelevila v svoje vazale, tla\u010dane \u2013 dobi\u010dke \u017eanje klika, elita, \u201cmafija\u201d, ki vodi zadrugo. Zadruga ima monopol nad plenilstvom in nasiljem, nima pa monopola nad protestom, \u010digar obraz postane Inga, ki na epski na\u010din \u201cpodoji\u201d \u0161tab zadruge in ki izgleda zdaj kot \u201cekoteroristka\u201d Halla v islandski <strong>Bojevnici<\/strong>, zdaj kot \u017evi\u017ega\u010dica Karen Silkwood v filmu\u00a0<strong>Silkwood<\/strong>, zdaj kot neutola\u017eljiva, ogor\u010dena, nasr\u0161ena, razbeljena mati umorjene, posiljene in se\u017egane najstnice v <strong>Treh plakatih pred mestom<\/strong> in zdaj kot obupana, a odlo\u010dna Sandra, ki sku\u0161a v belgijskem filmu <strong>Dva dneva, ena no\u010d <\/strong>sodelavce prepri\u010dati, naj ji omogo\u010dijo pre\u017eivetje.\u00ab ZA<br \/>\n&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>Mleko<\/strong> je delo islandskega re\u017eiserja Gr\u00edmurja H\u00e1konarsona, enega najve\u010djih talentov svoje generacije, ki ga poznamo po mednarodno odmevnih <strong>Ovnih<\/strong>. Njegov novi celove\u010derec je postavljen v podobno okolje, in tudi na podoben na\u010din minimalisti\u010dno izrablja nianse filmskega jezika. A tokrat je grenkoba prevladala nad humorjem in skozi trpko osebno zgodbo prikazuje dialekti\u010dno kro\u017eenje \/&#8230;\/ Osrednji protagonistki se skozi zbiranje informacij odpre \u0161ir\u0161a slika spoznanja, da je nujen upor proti temu du\u0161e\u010demu kolhozni\u0161tvu. Inga je zanimiv, kompleksen \u017eenski lik, mo\u010dna in odlo\u010dna ranjena posameznica, ki prera\u0161\u010da simbol upora in ohranitve osebnega dostojanstva. \/&#8230;\/ Njen nasprotnik Eyj\u00f3lfur, <em>de facto <\/em>lastnik zadruge, se hvali z idejami skupnosti, retoriko povezovanja in prijateljskega lepore\u010denja, za katerim pa se skriva po\u0161asten, brezskrupolozen manipulant, ki dejansko dela skupnosti najve\u010djo \u0161kodo. Celove\u010derec <strong>Mleko<\/strong> je dovolj zrelo delo, da ni niti pridigarski, niti si ne dela posebnih iluzij. \/&#8230;\/ Ka\u017ee pa \u0161e na nekaj drugega, in sicer, da je lahko nekaj, kar je na prvi pogled skrajno lokalno, hkrati tudi globalno prepoznavno. Film bi se z lahkoto dogajal tudi v Sloveniji, kjer poznamo na vseh podro\u010djih, nenazadnje tudi na kulturnem, dobesedno mafijski na\u010din delovanja napol formalnih zdru\u017eb, ki so s kadrovskim me\u0161etarjenjem, prikritimi gro\u017enjami, drobnim podkupovanjem in umazanim izsiljevanjem pri\u0161le do svojih privilegijev \u2013 in so te pripravljeni braniti tudi za ceno uni\u010denih \u017eivljenj (seveda ne svojih). Filmska Inga je lep opomnik, kako \u010dlove\u0161ko smiseln je upor proti takemu stanju stvari.\u00ab<br \/>\n&#8211; Gorazd Tru\u0161novec, <em>RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zmagovalec Liffa 2018 Gr\u00edmur H\u00e1konarson (Ovna) se vra\u010da z navdihujo\u010do zgodbo o neodvisni in pogumni \u017eenski, ki se postavi po robu izkori\u0161\u010devalski lokalni zadrugi.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":146335,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/146334"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/146335"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=146334"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}