{"id":144577,"date":"2026-05-07T08:39:42","date_gmt":"2026-05-07T06:39:42","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/resnice\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:26","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:26","slug":"resnica","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/resnica\/","title":{"rendered":"Resnica"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Fabienne je velika zvezda francoskega filma. Da bi skupaj proslavili izid njene avtobiografije, iz New Yorka prispe igralkina h\u010di Lumir z mo\u017eem in h\u010derko. A ko se izka\u017ee, da je v knjigi z naslovom Resnica<\/em> ve\u010d la\u017ei kot resnice, privrejo na dan spomini in dolgo zamol\u010dana \u010dustva.<\/p>\n

Prvi film Hirokaza Koreede (Tati\u010di<\/strong>), posnet zunaj Japonske, je iskriva in igriva refleksija o razmerju med materjo in h\u010derko, v kateri prvi\u010d skupaj zaigrata legendarni Catherine Deneuve in Juliette Binoche.
<\/strong><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNa \u010dem je zgrajena dru\u017eina? Na resnici ali la\u017eeh? In kaj je bolje: kruta resnica ali prijazna la\u017e? To so vpra\u0161anja, ki sem si jih zastavljal med ustvarjanjem Resnice<\/strong>. Upam, da bo film gledalcem ponudil prilo\u017enost za iskanje lastnih odgovorov. \/\u2026\/ Hotel sem, da film ne bi bil samo resen, ampak tudi lahkoten; da bi se v njem prepletali drama in komedija, tako kot v resni\u010dnem \u017eivljenju. Upam, da kemija med igralci in razigrani pogled otroka uspeta ustvariti pravo razpolo\u017eenje.\u00ab
– Hirokazu Koreeda<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Hirokazu Koreeda (Tokio, 1962) slovi kot mojster sodobne japonske dru\u017einske drame ter avtor filmov prepoznavnega lahkotno komi\u010dnega sloga, s katerim gledalcu podaja zgodbe nevsiljive intimnosti in subtilnega humanizma. S celove\u010dernim igranim prvencem Fantomska svetloba<\/strong> (Maboroshi no hikari, 1995), zadr\u017eano dramo o vdovi, ki se u\u010di ljubiti svojega drugega mo\u017ea, je v tekmovalnem programu bene\u0161kega festivala osvojil nagrado zlata osella. Mednarodno prepoznavnost mu je prinesel drugi igrani film \u010cudovito \u017eivljenje<\/strong> (Wandafuru raifu, 1998), nenavadna zgodba, postavljena v onstranstvo, kjer si lahko \u010dlovek, namenjen v ve\u010dnost, za popotnico izbere le en sam spomin. Film Razdalja<\/strong> (Distance) se je leta 2001 uvrstil v tekmovalni program festivala v Cannesu. Y\u00fbya Yagira, protagonist filma Nih\u010de ne ve<\/strong> (Dare mo shiranai), pa je tam tri leta kasneje kot najmlaj\u0161i v zgodovini festivala prejel lovoriko za najbolj\u0161ega igralca. S Hano<\/strong> (Hana yori mo naho, 2006) se je Koreeda prvi\u010d preizkusil v \u017eanru zgodovinskega filma. Sledili sta dru\u017einska drama \u0160e vedno zdru\u017eeni<\/strong> (Aruitemo aruitemo, 2008) in nenavadna ljubezenska prigoda napihljive lutke Kuki ningyo<\/strong> (2009), ki je do\u017eivela premiero v canski sekciji Posebni pogled. Za ganljivo pripoved o dveh lo\u010denih bratih \u017delim si<\/strong> (Kiseki, 2011) je prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij na festivalu v San Sebasti\u00e1nu. Kakr\u0161en o\u010de, tak\u0161en sin<\/strong> (Soshite chichi ni naru) pa mu je leta 2013 prinesel nagrado \u017eirije v Cannesu ter z vrsto nagrad ob\u010dinstva postal re\u017eiserjeva najve\u010dja uspe\u0161nica dotlej. Film smo si lahko ogledali tudi na LIFFu, kjer sta bila v zadnjih letih predvajana \u0161e Sestrica <\/strong>(Umimachi Diary, 2014) in Po nevihti <\/strong>(Umi yori mo mada fukaku, 2016). V Kinodvorovem rednem programu smo nazadnje predvajali Koreedov film Tati\u010di<\/strong> (Manbiki kazoku, 2018), ki je prejel cansko zlato palmo in nominacijo za oskarja, v sklopu Zgodnje ptice pa smo si lahko ogledali tudi re\u017eiserjev prvi izlet v \u017eanr kriminalke Tretji umor<\/strong> (Sandome no satsujin, 2017).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ duhovita meta-dramedija o fikciji, resni\u010dnosti in samomitologizaciji; portret \u010dudovito nemogo\u010de \u017eenske; ob\u010dudujo\u010d poklon umetnosti igre; prilo\u017enost za izjemen pozni nastop, ki okrona eno najsijajnej\u0161ih francoskih igralskih karier; ter tako reko\u010d zadnji film, ki bi ga pri\u010dakovali od priljubljenega japonskega re\u017eiserja \u2013 posebno po njegovih s cansko zlato palmo oven\u010danih Tati\u010dih<\/strong>. \/\u2026\/ Potenciala za melodramo seveda ne manjka, a kljub zavajajo\u010de grandioznemu naslovu pri Resnici<\/strong> ne gre za velika in mu\u010dna razkritja. Namesto tega se pred nami nanizajo mali trenutki, pogosto zelo sme\u0161ni, v\u010dasih malce \u017ealostni, vedno pa zakoreninjeni v resni\u010dnosti teh ostro za\u010drtanih, edinstvenih likov, od katerih vsak dobi vsaj en prizor, ki ga potegne iz orja\u0161ke Fabiennine sence. \/\u2026\/ V vsaki trpki izmenjavi besed, v vsaki gospodovalni gesti \u2013 \u0161e posebej pa v trenutkih, ko se v fasadi za hipec poka\u017eejo razpoke \u2013 Catherine Deneuve razkrije vznemirljivo sled krhkosti pod Fabienninim strah zbujajo\u010dim samonadzorom. Odgovor na zadrego, v kateri predal\u010dek umestiti Resnico<\/strong>, je zato morda preprost: to je film Catherine Deneuve. Pravzaprav film, ki si ga je vedno zaslu\u017eila, a je morala nanj zaradi nekega \u010dudnega razloga \u010dakati do zdaj \u2013 dokler ga ni zanjo kon\u010dno napisal z zlato palmo nagrajeni re\u017eiser grenko-sladkih dram o star\u0161i in otrocih.\u00ab
– Jessica Kiang, The Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce so Koreedovi Tati\u010di<\/strong> govorili o zavr\u017eenih ljudeh, ki se najdejo, da bi sestavili dru\u017eino, je Resnica<\/strong> morda ravno nasprotno: zgodba o ljudeh iste krvi, ki morajo ugotoviti, kako odpustiti drug drugemu \u2013 ali pa drug drugega vsaj razumeti. Re\u017eiserju celo v drugem jeziku in na drugi celini znova uspe ujeti kompleksnost \u010dlove\u0161kega bivanja.\u00ab
– Alonso Duralde, The Wrap<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je nedvomno, morda neizogibno, eden najve\u010djih nastopov Catherine Deneuve. Mogo\u010dno persono, ki jo igralka redno posoja drugim re\u017eiserjem, Koreeda spremeni v nekaj bolj kompleksnega, tragi\u010dnega, a hkrati kljubovalnega.\u00ab
– Kevin Maher, The Times<\/em><\/p>\n

\u00bbZgodba bi lahko zbujala vtis, da re\u017eiser tvega zdrs v francoske kli\u0161eje, a Koreeda jih povozi s smislom za humor in ne\u017enostjo, ki sta \u010disto njegovi. \/\u2026\/ Film je pravi u\u017eitek: prilo\u017enost, da u\u017eivamo v odli\u010dni predstavi Catherine Deneuve ter se pridru\u017eimo re\u017eiserjevemu raziskovanju skrivnosti in la\u017ei, ki jih pripovedujemo sami sebi in svojim najbli\u017ejim. V tem smislu jabolko \u2013 ali pa \u010de\u0161nja \u2013 ne pade dale\u010d od Koreedovega prej\u0161njega filma, z zlato palmo nagrajenih Tati\u010dev<\/strong>.\u00ab
– Elisabet Cabeza, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbKoreeda, avtor filmov, kakr\u0161na sta \u0160e vedno zdru\u017eeni<\/strong> in Po nevihti<\/strong>, v tej inteligentni in rahlo\u010dutni mali drami spet raziskuje svoje obi\u010dajne obsesije ter ponudi \u0161e en pronicljiv pogled v skriti ustroj sodobne dru\u017eine. \/\u2026\/ Re\u017eiser razume, da je dru\u017eina \u017eiva stvar, ve pa tudi, kako nevarno je lahko vse staviti na spomin, ki no\u010de dati prostora novemu. Lumir nazadnje vpra\u0161a Fabienne: \u203aIma\u0161 rada sebe ali ima\u0161 rada film?\u2039 Fabienne odgovori: \u203aRada imam filme, v katerih igram.\u2039 V filmu, polnem la\u017ei, je to trenutek, ki deluje bolj resni\u010dno od \u010desarkoli, kar je Koreeda kdaj naredil.\u00ab
– David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbHirokazu Kore-eda, japonski auteur, ki je vse svoje prej\u0161nje filme posnel na Japonskem (Tati\u010di<\/strong>, Nih\u010de ne ve<\/strong>, Kakr\u0161en o\u010de, tak\u0161en sin<\/strong>, Sestrica<\/strong>, Po nevihti<\/strong>, Tretji umor<\/strong> itd.), je Resnico<\/strong> posnel v Franciji – in uspel. Ho\u010dem re\u010di: uspelo mu je posneti popolni francoski film. Ne, to ni film, ob katerem bi vzkliknili, \u2018ah, tipi\u010dni Kore-edov filmi\u2019, temve\u010d film, ob katerem vzdihnete, \u2018oh, tipi\u010dni francoski film!\u2019. V dobrem in zlu. Catherine Deneuve in Juliette Binoche igrata mater in h\u010der, zato pri\u010dakujte emocionalni presti\u017e, grenkosladko comedie dramatique<\/em>, malo no\u010dno glasbo in gladke, so\u010dne, bujne, burne, teko\u010de, ne pretirano kontroverzne duele \/…\/. Francoski filmi nas sku\u0161ajo prepri\u010dati, da najbolj na svetu trpijo tisti, ki imajo vse – in Resnica<\/strong> je tak film. Film o katarzi\u010dnem trpljenju, bole\u010dinah, solzah, skrivnostih in ne\u017enostih privilegiranega, elokventnega, izumetni\u010denega, svetovljanskega \u00bbrazvedrilnega\u00ab razreda, ki u\u017eiva v lahkotnih meta-situacijah, filmih v filmu, brisanju meje med fikcijo in resni\u010dnostjo in bergmanski zlobi. Bolj\u0161ega \u00bbtipi\u010dnega francoskega filma\u00ab zlepa ne boste videli.\u00ab<\/p>\n

– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prvi film Hirokaza Koreede (Tati\u010di), posnet zunaj Japonske, je iskriva in igriva refleksija o razmerju med materjo in h\u010derko, v kateri prvi\u010d skupaj zaigrata legendarni Catherine Deneuve in Juliette Binoche.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":152464,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/144577"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/152464"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=144577"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}