zgodba<\/b>
Impresionisti\u010dna dru\u017einska saga, ume\u0161\u010dena na ameri\u0161ki srednji zahod 50-ih let. Od otro\u0161ke nedol\u017enosti do razo\u010daranja zrelih let spremljamo najstarej\u0161ega izmed treh sinov, Jacka, in njegov te\u017eaven odnos z o\u010detom. Hvalnica \u017eivljenja, ki skozi kalejdoskop intimnega in kozmi\u010dnega, od \u010dustvovanja dru\u017eine v teksa\u0161kem mestecu do neskon\u010dnih horizontov prostora in \u010dasa, od izgubljene nedol\u017enosti otro\u0161tva do \u010dudenja mo\u017ea pred obli\u010djem transcendence, odkriva odgovore na najgloblje in najbolj osebne skrivnosti \u010dlove\u0161tva. V Malickovem zna\u010dilnem vizualnem univerzumu surova narava in duhovna milina skupaj krojita ne le na\u0161a posami\u010dna \u017eivljenja, pa\u010d pa \u017eivljenje samo.<\/p>\n
iz prve roke<\/b>
\u00bbTerry je br\u017ekone moj najljub\u0161i ameri\u0161ki re\u017eiser. Obo\u017eujem njegovo delo; je nekdo, ki \u017eeli svojo zgodbo povedati skozi pristno filmski pristop, v katerem film ne temelji na teatralnih prvinah, pa\u010d pa je v \u010distem smislu kinematografski. \u010cudovito pri snemanju s Terryjem je to, da se nam vsem neverjetno izostrijo \u010duti, na snemanju smo izjemno pozorni. Zavedamo se, da je vsak trenutek lahko odlo\u010dilen in da ga lahko v hipu tudi izgubimo. \u010ce ho\u010dete snemati na tak na\u010din, potrebujete izjemno snemalno ekipo. Ko se za\u010dne nekaj dogajati, namerite kamero in zgrabite tisto, kar vidite. \/…\/ Ne gre za tradicionalen na\u010din snemanja, kjer bi Terry za\u010drtal kader, potem pa bi posneli to\u010dno dolo\u010den dialog z namenom, da podamo neko informacijo ali razvijemo zgodbo. Ravno nasprotno. Terry dolo\u010di prizor, potem pa ga uni\u010di in poskusi ustvariti \u010dim ve\u010d kaosa. Ustvarjamo kaos in znotraj tega kaosa se za\u010dnejo dogajati stvari, ki so naravne, resni\u010dne. To so trenutki, ki jih \u017eelimo ujeti. Naj gre za spontan trenutek sre\u010de ali prvi korak otroka. Vse to so stvari, ki jih ne morete na\u010drtovati, pa\u010d pa nanje naletite.\u00ab
– Emmanuel Lubezki, direktor fotografije<\/p>\n
\u00bbTerry je razvil svojo lastno, unikatno filmsko govorico. Tega jezika ne govori nih\u010de drug. Poseduje \u010dudovito sposobnost, da gledalca ponese v zgodbo, tako da se vam zdi, kot bi bili tam, kot da poznate njegove like. S filmom Drevo \u017eivljenja <\/b>je to govorico zopet prestavil v novo obmo\u010dje, da bi lahko gledalce popeljal na edinstveno potovanje in jim omogo\u010dil, da se z lastno \u017eivljenjsko izku\u0161njo zapi\u0161ejo v tkivo njegove zgodbe \u2013 zgodbe o dru\u017eini, ki je hkrati zgodba o nastanku vesolja.\u00ab
– Grant Hill, producent<\/p>\n
\u00bbGre za neznatno zgodbico o de\u010dku, ki odra\u0161\u010da v 50-ih letih, o njegovi materi, ki je poosebljena milina, in strogem o\u010detu. De\u010dek se prebija skozi zgodbo svojega odra\u0161\u010danja in po\u010dasi dolo\u010da, kdo bo, ko odraste. Nasproti tej zgodbi pa se odvija \u0161e drobna, neznatna mikrozgodba sveta, ki sega od rojstva do smrti vesolja.\u00ab
– Brad Pitt, igralec<\/p>\n
portret avtorja<\/b>
Terrence Malick (rojen leta 1943 v ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi Illinois) odra\u0161\u010da v Teksasu in Oklahomi. Leta 1966 dokon\u010da \u0161tudij filozofije na Harvardu in se kot Rhodesov \u0161tipendist vpi\u0161e na univerzo v Oxfordu. Po sporu z mentorjem doktorske disertacije se vrne v Zdru\u017eene dr\u017eave, kjer sprva predava filozofijo na MIT in dela kot svobodni novinar za \u010dasopise Newsweek<\/i>, Life <\/i>in The New Yorker<\/i>, nato pa se vpi\u0161e na Ameri\u0161ki filmski in\u0161titut, kjer leta 1969 magistrira s kratkometra\u017ecem Lanton Mills<\/b>. V dobrih \u0161tirideset let dolgi karieri enigmati\u010dni Malick, ki nadvse ceni svojo zasebnost, podpi\u0161e zgolj pet celove\u010dernih filmov, ki pa jih kritika skoraj brez izjeme ozna\u010di za mojstrovine. Celove\u010dernemu prvencu Surova balada <\/b>(Badlands<\/b>, 1973) sledijo Bo\u017eanski dnevi<\/b> (Days of Heaven<\/b>, 1978), ki leta 1979 po\u017eanjejo oskarja za najbolj\u0161o fotografijo in nagrado za najbolj\u0161ega re\u017eiserja v Cannesu. Malick za\u010dne \u017ee istega leta razvijati projekt o nastanku \u017eivljenja na Zemlji z naslovom Q<\/b>, v fazi predprodukcije pa se nenadoma preseli v Pariz in popolnoma umakne iz javnega \u017eivljenja. Delo na projektu Q <\/b>postane vrsto let pozneje osnova za film Drevo \u017eivljenja<\/b>. Leto 1998 pomeni re\u017eiserjevo vrnitev s filmom Tanka rde\u010da \u010drta<\/b> (The Thin Red Line<\/b>, 1998), ki prejme sedem nominacij za oskarja in zlatega medveda na filmskem festivalu v Berlinu leta 1999. Po odkritju Malickovega \u010dlanka o Che Guevari iz 60-ih let mu Steven Soderbegh ponudi vlogo re\u017eiserja in scenarista pri filmu o tem revolucionarju. Vendar zaradi te\u017eav s financiranjem Malick od projekta po letu in pol odstopi ter po lastnem scenariju, ki ga je za\u010del razvijati \u017ee v 70-ih, posname Novi svet <\/b>(The New World<\/b>, 2005). Malickova dru\u017einska drama Drevo \u017eivljenja<\/b> je premierno predstavljena na festivalu v Cannesu leta 2011, kjer prejme najvi\u0161jo lovoriko \u2013 zlato palmo za najbolj\u0161i film.<\/p>\n
kritike<\/b>
\u00bbPosedoval je veli\u010dino, pomembnost in intenziteto, kakr\u0161ne priti\u010dejo nagradi.\u00ab
– Robert de Niro, predsednik mednarodne \u017eirije na festivalu v Cannesu<\/p>\n
\u00bbPodoba, ki se mi je najbolj \u017eivo vtisnila v spomin, je kratek posnetek igralke Jessice Chastain, kako v obleki, ki ji sega do polovice me\u010d, lebdi v zraku. Kot bi plavala nad tlemi, kot angel z renesan\u010dne slike. A tisto, kar pod\u017eiga to epsko odo \u017eivljenju, ni dramati\u010dnost igre \u2013 pa\u010d pa podobe in glasba. \/…\/ Divjanje pe\u0161\u010denih viharjev, delitev celic, delovanje mikrobov, prozorna, meduzam podobna bitja iz morskih globin, bruhanje vulkanov … Izku\u0161nja te \u010dudovite vizualne simfoni\u010dne pesnitve, pri kateri je sodelovalo pet monta\u017eerjev in legendarni guru vizualnih u\u010dinkov Douglas Trumbull, prikli\u010de v spomin Kubrickovo Odisejo <\/b>(in na neki na\u010din tudi No\u00e9jev V praznino<\/b>). \/…\/ Film je najbolj presunljiv v svojem spoznanju, da je tisto, kar postavi misterij obstoja in vero v boga pred najte\u017ejo preizku\u0161njo, najhuj\u0161a osebna tragedija, ki lahko doleti posameznika \u2013 smrt lastnega otroka. \/…\/ Drevo \u017eivljenja <\/b>je ultimativna reinterpretacija Malickovega najljub\u0161ega motiva, izgona iz Raja, izkristaliziranje resni\u010dno sublimne filmske poetike hrepenenja in ob\u017ealovanja, ki se \u010dloveka dotakne tako, kot se ga ne more delo nobenega drugega auteurja<\/i>.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbNih\u010de, ki ga potencial filmske umetnosti resni\u010dno in iskreno zanima, si ne bo dovolil izpustiti ogleda tega filma.\u00ab
– Peter Travers, Rolling Stone\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/i>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/p>\n
\u00bbFilm Drevo \u017eivljenja<\/b>, pre\u017eet z iskrenostjo, ki razoro\u017ei, in formalno sofisticiranostjo, ki naravnost osupne, prevpra\u0161uje tista najte\u017eja in najbolj trdovratna vpra\u0161anja. Tak\u0161na, ki jih otroci zastavljajo star\u0161em, ti pa ob njih ne najdejo besed.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/i><\/p>\n
\u00bbS tako drzno vizijo se lahko pohvali samo \u0161e Kubrickova Odiseja v vesolju<\/b>, ki pa ji manjka Malickova neverjetna sposobnost, da izzove silovito \u010dustveno reakcijo.\u00ab
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times<\/i><\/p>\n
\u00bbDrzen v svojem konceptu, na trenutke blazen v svoji izvedbi, vsekakor pa povsem nepozaben Malickov film ponudi presunljiv in iskren odgovor na vpra\u0161anje, kam spadamo \u2013 drug k drugemu, na ta planet, povezani v ljubezni.\u00ab
– Joe Morgenstern, Wall Street Journal<\/i><\/p>\n
\u00bbNa trenutke je te\u017eaven in zapleten, vendar hkrati prina\u0161a nekaj najbolj psiholo\u0161ko pronicljivih in ekstati\u010dnih filmskih trenutkov, kar si jih lahko zamislimo.\u00ab
– Mick LaSalle, San Francisco Chronicle<\/i>\u00a0\u00a0\u00a0 <\/p>\n
\u00bbFilm \u0161tevilnih metamorfoz je podoben poeziji. \u017de v naslednjem trenutku se pribli\u017ea simfoniji. Od vsega najpogosteje pa nas spominja na gore\u010dno molitev.\u00ab
– Claudia Puig, USA Today<\/i><\/p>\n
\u00bbMalick zna prodreti globlje v zavest svojega ob\u010dinstva kot katerikoli drug re\u017eiser.\u00ab
– David Gritten, The Telegraph<\/i><\/p>\n
\u00bbDrevo \u017eivljenja<\/b> se kon\u010da z upanjem in spoznanjem, da je dru\u017eina na\u0161a prva \u0161ola o \u017eivljenju in izku\u0161nja o svetu. Da je lepo kdaj v \u017eivljenju v svoji domi\u0161ljiji sre\u010dati samega sebe, ko smo bili \u0161e otrok. Da majhne stvari \u0161tejejo. To je film o ljubezni in lepoti stvari.\u00ab
– Irena \u0160taudohar, Sobotna priloga<\/i><\/p>\n
\u00bbA \u010de je bilo bo\u017eje delo res \u017ee opravljeno z genezo (ne bibli\u010dno, ampak \u00bbznanstveno\u00ab in obenem visoko estetsko), pa se Drevo \u017eivljenja vendarle sklene z neke vrste rajskim imaginarijem, v katerem se sre\u010dujejo \u017eivi in mrtvi in kjer je lahko obnovljena oziroma \u0161ele prav ustvarjena dru\u017einska harmonija. In \u010de je v tem kak\u0161na \u00bbidejna te\u017ea\u00ab filma, moram re\u010di, da je neprimerno bolj skromna od stilisti\u010dne. Ta pa je dejansko vrhunska, ne le zaradi kozmi\u010dno-genealo\u0161kih podob, marve\u010d zaradi skoraj nenehnega in prav osupljivega gibanja kamere in prizorov, ki se pojavljajo kot iz reke spominov in delujejo s skoraj hipnoti\u010dno mo\u010djo. Drevo \u017eivljenja<\/b> je elegija za \u017eivljenjem, od katerega je ostal samo spomin na otro\u0161tvo.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/i><\/p>\n
\u00bbDrevo \u017eivljenja<\/b> je Malickova Odiseja 2011, ali bolje re\u010deno, Malickov nadrealisti\u010dno-liri\u010dni, panteisti\u010dno-misti\u010dni, eksperimentalno-instalacijski, transcendentalni metaspomin: prvi\u010d, spomin na otro\u0161tvo – fragmentaren in elipti\u010den, kot je lahko fragmentaren in elipti\u010den le spomin; drugi\u010d, spomin na stvari, ki jih ni ve\u010d mogo\u010de izraziti z besedami in ki jih verjetno nikoli sploh ni bilo mogo\u010de izraziti z besedami – dialogi so redki, v ve\u010dni vojni s slikami, a po drugi strani, tudi dialogi med star\u0161i in otroci so vedno redki, ustavljeni, zadr\u017eani, disciplinirani, hendikepirani, stisnjeni med \u0161epet in ti\u0161ine; tretji\u010d, spomin na utopi\u010dni sladki poslej, v katerem se vsi spet sre\u010damo – filmi so edina \u00bbNebesa\u00ab (heh, Bog je cinefil – kot evolucija, Big Bang); in \u010detrti\u010d, spomin na nastanek sveta, kar zveni sicer pretenciozno, ekshibicionisti\u010dno in perverzno, toda filmom – in bo\u017ejemu o\u010desu kamere – je v naturi, da so pretenciozni, ekshibicionisti\u010dni in perverzni. Ni\u010d manj in ni\u010d bolj kot osebni spomin na nastanek sveta. Toda \u0161ele tedaj, ko Malick pogleda dale\u010d nazaj, vse tja do Big Banga, lahko ugotovi, koliko naklju\u010dij se je moralo zgoditi in koliko dogodkov se je moralo z atomsko preciznostjo ujeti, da bi se rodil Jack. ZELO ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr., Mladina<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Najbolj intimno in hkrati najbolj epsko delo Terrencea Malicka (Surova balada, Bo\u017eanski dnevi, Tanka rde\u010da \u010drta, Novi svet) je elipti\u010dna vizualna simfonija, ki v iskanju resni\u010dnega, ve\u010dnega in neskon\u010dnega prehodi razdaljo od otro\u0161tva do odraslosti in od zametkov zemeljskega \u017eivljenja do skrajnih robov vesolja. Zlata palma v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1433,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1432"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1433"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1432"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}