{"id":1424,"date":"2020-01-03T13:03:30","date_gmt":"2020-01-03T12:03:30","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/morilec-v-meni\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:49","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:49","slug":"morilec-v-meni","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/morilec-v-meni\/","title":{"rendered":"Morilec v meni"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Po romanu legendarnega pisca rumenih krimi\u010dev Jima Thompsona posneta zgodba pripoveduje o\u00a0mladem, \u010dednem, priljubljenem \u0161erifovem namestniku iz malega ameri\u0161kega mesta. Vendar ima Lou Ford v\u00a0resnici kopico te\u017eav. Z\u00a0\u017eenskami, z\u00a0zakonom, s\u00a0trupli, ki se kopi\u010dijo v\u00a0njegovem okro\u017eju. Predvsem pa z\u00a0dejstvom, da je pod uglajeno, \u0161armantno povr\u0161ino v\u00a0resnici tudi sadist, psihopat in morilec. Zanka okrog njegovega grla se zateguje in samo \u0161e vpra\u0161anje \u010dasa je, kdaj bo mladeni\u010du zmanjkalo izgovorov\u00a0\u2026<\/p>\n

Prvi ameri\u0161ki film legendarnega britanskega re\u017eiserja Michaela Winterbottoma je obenem uspe\u0161en poskus revitalizacije filma noir<\/em> in povsem sodobna, \u0161okantna kriminalka, ki je po premieri na festivalu Sundance spro\u017eila tako razsrjene in pretresene kot navdu\u0161ene odzive.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNe maram filmov, ki manipulirajo z\u00a0gledalci in jih pripravijo do tega, da vsi naenkrat ob istem \u010dasu \u010dutijo natan\u010dno isto. Thompson briljira v\u00a0pripovedovanju zgodbe, stopnjevanju napetosti in ustvarjanju v\u0161e\u010dnih trenutkov in likov. Upam, da sem uspel vse to prevesti tudi v\u00a0film, upam pa tudi, da premore dovolj kompleksnosti, da bodo razli\u010dni ljudje razli\u010dno sprejemali glavnega junaka Louja Forda. Lou Ford je morilec\u00a0\u2013 vendar ga imajo ostali liki v\u00a0zgodbi tudi radi. Ena najbolj\u0161ih plati te zgodbe ti\u010di prav v\u00a0tem, kako Louja ljudje, ki mu ne zaupajo in ki jih naposled celo umori, vseeno ljubijo. Gre za neverjetno kompleksen, zanimiv lik in upam, da smo ga tak\u0161nega ohranili tudi v\u00a0filmu.\u00a0\/\u2026\/<\/p>\n

Morilci in ubijalci: to je snov drame, ne samo filma. Gre za ekstremno razli\u010dico sveta. Na\u0161a zgodba je dinami\u010dna, ekstremna, polna seksa in nasilja, napolnjena z\u00a0natanko tistimi re\u010dmi, ki ljudi pritegnejo h gledali\u0161kim igram, knjigam ali filmom \u2026 celo \u010dasopisi so napolnjeni z\u00a0natanko tak\u0161nimi zgodbami. Ljudi zanimajo \u017eivljenja, ki predstavljajo ekstremne verzije njihovih lastnih \u017eivljenj. Obenem pa sem prepri\u010dan, da gre tudi za izredno \u010dustveno, za zelo liri\u010dno zgodbo. Ne zgolj za nasilje, ampak tudi za potencial lepote, ki se pred na\u0161imi o\u010dmi razblinja v\u00a0prah.\u00a0\/\u2026\/<\/p>\n

Mislim, da so filmi noir<\/em> fantasti\u010dni, fantasti\u010dne so tudi noir<\/em> knjige. Esenca noir<\/em> \u017eanra, ki ga Thompsonova knjiga tako briljantno odra\u017ea, je nadvse zabavna, mra\u010dna, seksualna, nasilna zgodba, ki predstavlja izjemno zabavno \u010dtivo in bo, tako upam, podobno privla\u010dna tudi v\u00a0filmski obliki. Obenem pa ta zgodba vsebuje dolo\u010dene bolj ambiciozne in zapletene ideje o\u00a0na\u0161ih predstavah sveta, samih sebe, drugih ljudi okrog nas, in o\u00a0tem, kako dru\u017eba in dru\u017ebeni odnosi lahko pokvarijo ali uni\u010dijo posameznika. Gre skratka za ambiciozen, polnokrven povzetek \u017eivljenja. Ne zgolj za zgodbo o\u00a0\u017eenskah in nasilnih mo\u0161kih, temve\u010d za zgodbo, ki te pripravi k\u00a0razmi\u0161ljanju o\u00a0svetu in lastnem \u017eivljenju.\u00a0\/\u2026\/<\/p>\n

Ena o\u010ditnih idej pri snemanju tega filma je bila, naj bo nasilje prikazano na \u0161okanten na\u010din. Nasilje je \u0161okantno tudi v\u00a0knjigi. Povsem legitimno se je odlo\u010diti, da si filma ne boste ogledali, o\u010ditki o\u00a0njegovi nemoralnosti pa so vendarle preve\u010d enostavni in celo perverzni. Vsekakor je napa\u010dno razmi\u0161ljati, da bi nasilje izginilo iz resni\u010dnega sveta, \u010de ga izbri\u0161emo iz filmov.\u00ab
– Michael Winterbottom, re\u017eiser<\/p>\n

portret re\u017eiserja<\/strong>
V\u00a0slabih petnajstih letih, kolikor traja njegova ustvarjalna kariera, je Michaelu Winterbottomu uspelo pridobiti status enega najbolj drznih, tudi politi\u010dno anga\u017eiranih sodobnih re\u017eiserjev, ki je v\u00a0tem \u010dasu prepotoval dobesedno ves svet in posnel \u017ee blizu dvajset nadvse raznolikih celove\u010dernih filmov. Rojen leta 1961, Winterbottom svojo kariero pri\u010dne z\u00a0delom na televiziji. Do svetovne slave se dokoplje \u017ee z\u00a0drugim celove\u010dercem Temno srce<\/strong> (Jude<\/strong>, 1996), posnetim po re\u017eiserjevem najljub\u0161em (istoimenskem) romanu Thomasa Hardyja. S\u00a0svojim naslednjim filmom Dobrodo\u0161li v\u00a0Sarajevu<\/strong> (Welcome to Sarajevo<\/strong>, 1997) prvi\u010d eksplicitno izka\u017ee svoj politi\u010dni anga\u017ema, vestno in pogosto kontroverzno obravnavo aktualnih in pere\u010dih problemov sodobnega sveta, ki pride do izraza vsaj \u0161e v\u00a0njegovih novej\u0161ih filmih Na tem svetu<\/strong> (In This World<\/strong>, 2002, zlati medved v\u00a0Berlinu), Pot v\u00a0Guantanamo<\/strong> (The Road to Guantanamo<\/strong>, 2006, srebrni medved za re\u017eijo v\u00a0Berlinu) in Mogo\u010dno srce<\/strong> (A\u00a0Mighty Heart<\/strong>, 2007). Z\u00a0realisti\u010dno dramo Pravlji\u010dna de\u017eela<\/strong> (Wonderland<\/strong>, 1999) se prvi\u010d oprime energi\u010dnega, na pol improviziranega na\u010dina snemanja filmov s\u00a0\u010dim manj\u0161o filmsko ekipo, kar nato postane njegov prepoznaven avtorski pe\u010dat. Za njegovo najve\u010djo uspe\u0161nico doslej velja film 24-urni \u017eurerji<\/strong> (24\u00a0Hour Party People<\/strong>, 2002), v\u00a0katerem secira legendarno glasbeno sceno osemdesetih iz Manchestra (Joy Division, Happy Mondays) in v\u00a0svetovno orbito izstreli nadarjenega igralca Steva Coogana. Leta 2004\u00a0razburka filmske vode s\u00a0sijajno minimalisti\u010dno ljubezensko melodramo 9\u00a0orgazmov<\/strong> (9\u00a0Songs<\/strong>), ki jo zavoljo nazornega prikazovanja spolnih odnosov med ljubimcema marsikdo ozna\u010di za pornografijo. Njegova intimna dru\u017einska drama Genova<\/a><\/strong> (2008) je lansko jesen odprla novo filmsko sezono Kinodvora in po\u017eela odli\u010dne kritike.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbEna najbolj srhljivih in verjetnih prvoosebnih zgodb o\u00a0izkrivljenem zlo\u010dinskem umu, na katero sem kdajkoli naletel.\u00ab
– Stanley Kubrick (o\u00a0istoimenski knjigi Jima Thompsona)<\/p>\n

\u00bbKlju\u010dna prese\u017ena vrednost filma se skriva v\u00a0Caseyju Afflecku v\u00a0vlogi naravno rojenega izprijenca. Vra\u017eji nasme\u0161ek in zlove\u0161\u010di pogled tega zadr\u017eanega igralca sta \u017ee sama po sebi dovolj prepri\u010dljiva, da se Morilec v\u00a0meni<\/strong> ne izrodi zgolj v\u00a0polteno, stilizirano in ekstravagantno krvavo kopel.\u00ab
– J. Hoberman, The Village\u00a0Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbNa neki na\u010din je Winterbottomov prvi povsem ameri\u0161ki film njegov najbolj o\u010ditno zlo\u0161\u010den izdelek, ki ga najla\u017ee pove\u017eemo z\u00a0dolo\u010denim \u017eanrom: \u010dvrsto in prepri\u010dljivo se ume\u0161\u010da znotraj hollywoodske tradicije filma noir<\/em>. Obenem pa gre za samovoljno odlo\u010ditev, tipi\u010dno za tega samovoljnega avtorja, saj se Thompsonov prebrisan, te\u017eaven tekst v\u00a0adaptacijo ne ponuja ni\u010d la\u017eje kot, denimo, s\u00a0tragedijo oblo\u017eeno Temno srce<\/em> Thomasa Hardyja, ki ga je Winterbottom na filmsko platno prenesel leta 1996.\u00ab
– Joseph Bevan, Sight and\u00a0Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbNa festivalu Sundance, v\u00a0Berlinu in povsod drugje, kjer je bil film prikazan, so se dogajali protesti proti nasilju do \u017eensk, ki ga prikazuje; in prizore pretepanja \u017eensk je v\u00a0filmu brez dvoma te\u017eko gledati. Vendar je tako tudi prav. To ni stripovsko, tarantinovsko nasilje, kakr\u0161nega odpravi\u0161 z\u00a0ironi\u010dnim smejanjem, temve\u010d nekaj podlega in odvratnega\u00a0\u2013 in kot tak\u0161no je tudi prikazano. Nasilje v\u00a0filmu zrcali nasilje v\u00a0romanu in meh\u010danje slednjega bi bilo izdaja.\u00ab
– Philip Kemp, Sight and\u00a0Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbMaterial, ki bi se v\u00a0rokah napa\u010dnega re\u017eiserja utegnil izkazati za \u017ege\u010dkljivega, se pod re\u017eijsko taktirko Winterbottoma izka\u017ee za nekaj globoko pretresljivega in \u0161okantnega.\u00ab
– Graham Fuller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbWinterbottom spretno balansira med brutalnim noir trilerjem s\u00a0pripadajo\u010do retropodobo in preciznim psiholo\u0161kim profilom sadisti\u010dnega psihotika. Ni veliko re\u017eiserjev, ki bi si upali od gledalca zahtevati, da se identificira s\u00a0tako srhljivo hladnokrvnim likom, kot je Lou Ford. Winterbottom s\u00a0pomo\u010djo sijajnega Caseyja Afflecka to izpelje suvereno, ne da bi trznil z\u00a0o\u010desom. Morilec v\u00a0meni<\/strong> ni za ob\u010dutljive du\u0161e, pri trpe\u017enej\u0161ih ljubiteljih \u017eanra pa si bo brez te\u017eav zagotovil mesto v\u00a0zbirki kultnih primerkov, \u010deprav ga tudi oni najbr\u017e ne bodo gledali prav pogosto. Tako intenzivni filmski prizori se ne pozabijo kar tako.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbLou Ford, groteskni noir fatalist, po malem pianist, po malem Lothario, po malem polno\u010dni kavboj, po malem inscenator, po malem fabulist, po malem Tristram Shandy, je morilec 20. stoletja, in to dobesedno: ko ubija \u017eenske (Jessica Alba, Kate Hudson), jih ubija tako intenzivno, tako snobovsko, tako ma\u010disti\u010dno, tako seksisti\u010dno, tako sadisti\u010dno, tako po\u0161astno in tako nihilisti\u010dno, kot da bi hotel ubiti 20. stoletje – in to, kar je 20. stoletje naredilo iz njega. Svojih \u017ertev ne ubija, ampak jih zadu\u0161i z 20. stoletjem – s smrtjo, ki je le nadaljevanje seksa. \u00bbPotrpi, ljubica, saj je \u017ee skoraj konec!\u00ab Ford ubija s Freudom v roki in s countryjem v glavi, toda publiki lahko vedno didakti\u010dno pome\u017eikne: Saj ste to hoteli, ne? Ford je morbidni, ni\u010dejanski, apokalipti\u010dni postmodernist, ki ve, da ljudje v kino ne hodijo zaradi morale, ampak zaradi tega, kar je iz njih naredilo 20. stoletje. ZA +\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prvi ameri\u0161ki film legendarnega britanskega re\u017eiserja Michaela Winterbottoma je obenem uspe\u0161en poskus revitalizacije filma noir in povsem sodobna, \u0161okantna kriminalka, ki je po premieri na festivalu Sundance spro\u017eila tako razsrjene in pretresene kot navdu\u0161ene odzive.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1425,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1424"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1425"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1424"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}