{"id":1412,"date":"2020-05-14T10:07:33","date_gmt":"2020-05-14T08:07:33","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/jaz-bi-tudi\/"},"modified":"2020-05-14T10:32:10","modified_gmt":"2020-05-14T08:32:10","slug":"jaz-bi-tudi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/jaz-bi-tudi\/","title":{"rendered":"Jaz bi tudi"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u0160tiriintridesetletni Daniel je prvi Evropejec z\u00a0Downovim sindromom, ki mu je uspelo diplomirati. Zaposli se kot socialni delavec v\u00a0Sevilli, kjer spozna svobodomiselno sodelavko Lauro. Daniel in Laura se hitro spoprijateljita, kar vzbudi pozornost njunih sodelavcev in dru\u017ein. Edinstveno razmerje se zaplete, ko se Daniel v\u00a0Lauro zaljubi. Uporni\u0161ki du\u0161i se ne uklonita nobenim dru\u017ebenim normam; oba najdeta prijateljstvo, pa tudi ljubezen, kakr\u0161ne poprej \u0161e nista poznala.<\/p>\n

Zakaj bi bil rad normalen?<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbS\u00a0Pablom Pinedo sva se prvi\u010d seznanila v\u00a0Sevilli, potem ko sva sama \u017ee posnela kratek film o\u00a0mentalnih omejitvah in Downovem sindromu. Ko sva sli\u0161ala Pabla govoriti, nama je postalo jasno, da je obenem unikaten in prav tak kot vsi drugi. Ganila naju je njegova o\u010ditna osamljenost. Zdelo se je, da hkrati obstaja v\u00a0dveh svetovih: v\u00a0svetu mentalne omejenosti in tako imenovanem normalnem svetu. Nahajal se je na nikogar\u0161nji zemlji. Tako se je rodil Daniel, Pablov nadomestni jaz. Ena izmed zna\u010dilnosti Downovega sindroma je tudi te\u017eavnost pri uklanjanju dru\u017ebenim pravilom. Zato se nama je zdelo, da bo idealno partnerko za Daniela lahko predstavljala uporni\u0161ka \u017eenska. Takoj, ko sva govorila z\u00a0Lolo Due\u0144as, nama je bilo jasno, da premore vse, kar je potrebno za tak\u0161no vlogo. \u017de po nekaj sre\u010danjih se je rodil lik Laure. Najin naslednji korak je bil napisati scenarij, kar sva morala narediti, ne da bi zares poznala Pabla. Pri tem delu naju je vodila predvsem intuicija.\u00ab
\u00c1lvaro Pastor, Antonio Naharro, scenarista in re\u017eiserja<\/p>\n

\u00bbKar me pri filmu Jaz bi tudi<\/strong> navdaja z\u00a0resni\u010dnim ponosom, je njegova odlo\u010dna uprtost v\u00a0\u0161irjave, kamor sicer na\u0161e o\u010di ne se\u017eejo. V\u00a0prostore, kjer \u017eivijo ljudje, katerih \u017eivljenj zares ne razumemo; njihova \u017eivljenja niso tako vidna in potrebujejo ve\u010d star\u0161evske skrbi ali ve\u010d star\u0161ev. Ta film, otok zase, natanko ve, o\u00a0\u010dem govori; to po\u010dne skozi prvoosebno pripoved ter nas tako \u0161e bolj pribli\u017ea tistim, ki so bili rojeni z\u00a0enim kromosomom ve\u010d. Pred nas razgrne realnost in jo oplemeniti z\u00a0magijo razumevanja. Popelje nas na pot \u010dudovitih podrobnosti in \u010dudovitih situacij. Gre za ljubezensko zgodbo na dveh ravneh; lahko bi ji rekli tudi zvarek. Ni ga lahko skuhati. Za\u010dne\u0161 z\u00a0zelo malo sestavinami v\u00a0loncu in neverjetnim pogumom, dokler ne dose\u017ee\u0161 kon\u010dnega u\u010dinka. Na koncu filma se nau\u010dimo dvojega: nau\u010dimo se, kako ljudje z\u00a0Downovim sindromom ljubijo, in nau\u010dimo se, kako ljubiti njih. Ljudje z\u00a0Downovim sindromom so navznoter rado\u017eivo kompleksni, prav tako navzven. Vsi vemo, da gre za najbolj iskrene in odprte ljudi na svetu. Imajo svoj smisel za humor, pogosto povezan z\u00a0dolo\u010deno ne\u017enostjo. V\u00a0tem filmu jim je dovoljeno, da se svetu predstavijo tak\u0161ni, kot so, brez manipulacij.\u00ab
Julio Medem, producent\u00a0filma<\/p>\n

portret avtorjev<\/strong>
\u00c1lvaro Pastor se rodi leta 1972\u00a0v\u00a0Madridu. \u0160ola se kot scenarist, filmski re\u017eiser in igralec, za name\u010dek \u0161tudira tudi glasbo. Zre\u017eira pet kratkih filmov, za katere prejme ve\u010d kot \u0161tirideset mednarodnih nagrad. Antonio Naharro se rodi leta 1968\u00a0v\u00a0Albaceteju. \u0160tudira filmsko igro. Jaz bi tudi<\/strong> je celove\u010derni prvenec obeh avtorjev.<\/p>\n

o\u00a0filmu so povedali<\/strong>
\u00bbJaz bi tudi<\/strong> je prisr\u010den film o\u00a0vsakdanjem \u017eivljenju izjemnih ljudi. Govori o\u00a0ljudeh, ki nosijo nalepke; te jim zaradi predsodkov, strahu in nevednosti onemogo\u010dajo, da bi \u017eiveli, kot zmorejo in znajo, kot bi si \u017eeleli. Gre za \u010dloveka, ki ima nalepko osebe z\u00a0Downovim sindromom. Za ljudi s\u00a0to nalepko je dolgo veljalo, da se ne morejo nau\u010diti niti brati, zdaj pa jih je \u017ee ve\u010d kon\u010dalo fakultetni \u0161tudij. Tudi junak tega filma. A\u00a0to ni dovolj. \u010cetudi ima slu\u017ebo, razumevajo\u010de star\u0161e, ki ga podpirajo, in povsem razvejeno dru\u017eabno \u017eivljenje, tudi on tr\u010di na zidove nevidnega geta, ki ga vzpostavlja njegova nalepka. Seveda je v\u00a0ospredju zgodba o\u00a0ljubezni, o\u00a0ljubezni, ki gre \u010dez meje. O\u00a0ljubezni, ki je, podobno kot vse resni\u010dne ljubezni, neuresni\u010dljiva. Ljubezen kot prisr\u010dno in toplo sre\u010danje med dvema, ljubezen, ki jima jemlje in hkrati daje mo\u010d biti \u010dlovek. Ne zgolj en do drugega, tudi do drugih ljudi. Ljubezen, ki jo obsojajo (na neuspeh), zmore dati mo\u010d postati \u010dlovek. Junaka filma razumeta prepovedi, ki so jih dele\u017eni drugi, pomagata drugemu paru premagati meje, hkrati pa premagata meje v\u00a0razmerjih do svojih star\u0161ev in na koncu tiste, ki so med njima.\u00ab
Vito\u00a0Flaker<\/p>\n

\u00bbOdlo\u010danje za ogled filma, v\u00a0katerem je nosilni lik zgodbe mentalno motena oseba, skoraj vedno prina\u0161a nekak\u0161no neugodje: ne samo zato, ker se zavedamo, da se je avtor s\u00a0tem odpravil po nevarni poti, kjer mu na eni strani grozi zdrs v\u00a0pretirano pieteto in pomilovanje usode protagonista, na drugi pa nezadostna senzibilnost za \u2018druga\u010dnost\u2019 sveta, v\u00a0katerega vstopa, temve\u010d tudi zato, ker se \u017ee vnaprej izklju\u010di mo\u017enost identifikacije s\u00a0protagonistom zgodbe. Tokrat pa so tovrstni pomisleki odve\u010d, saj Jaz bi tudi<\/strong>, prvenec \u0161panskega re\u017eiserskega dvojca, ki je zanj prejel \u017ee skoraj nepregledno mno\u017eico festivalskih nagrad, ru\u0161i tako predsodke, ki jih imamo pred tovrstnimi deli, kot stereotipne predstave o\u00a0mentalno motenih osebah. Pastor in Naharro domiselno in posre\u010deno, prek forme romanti\u010dne komedije, poka\u017eeta, kako glavni problem mentalno motenih oseb ni njihova bolezen (tu konkretno Downov sindrom), ampak dru\u017ebena percepcija te\u00a0\u2013 tudi tistih, ki \u2018razumejo\u2019.\u00ab
Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbJaz bi tudi<\/strong> je \/\u2026\/ spro\u0161\u010den, a tudi trpek vizualni izsek iz Danielovega oziroma Pablovega vsakdana, ki se v\u00a0o\u017ejem dru\u017einskem kot tudi v\u00a0\u0161ir\u0161em okolju neprestano soo\u010da s\u00a0krivi\u010dnimi diskurzi t.i. ve\u010dinske kulture. \/\u2026\/ \u010cetudi bi filmu lahko o\u010ditali, da z\u00a0estetskega vidika pravzaprav ne prina\u0161a ni\u010desar izrazito novega in da marsikdaj prepisuje (uspe\u0161ne) vizualne re\u0161itve \u017ee videnega, smo pri\u010da nalezljivo posre\u010denemu svetlobnemu zapisu, ki mu uspe tematizirati nekatere klju\u010dne vidike osrednje tematike. Njegova dragocenost tako ni le v\u00a0tem, da si ne jemlje pravice, da bi o\u00a0Danielu govoril on (film), temve\u010d izpoved prepusti Danielu oziroma Pablu Pinedi. Ta je namre\u010d tisti, ki osrednjemu liku vdihne pristnost, s\u00a0\u010dimer pa tako reko\u010d postane osrednji gibalec filma, konec koncev pa tudi njegov re\u0161itelj, saj mu skozi tovrsten tip ekranizacije omogo\u010di, da ne pade v\u00a0kli\u0161ejsko reprezentacijsko past. Pablo Pineda namre\u010d sam odmerja gledal\u010dev pogled, saj ga vodi po svojem, pogosto osamljenem vsakdanu, pri \u010demer gledalcu, prek razli\u010dnih \u017eivljenjskih situacij, zlasti pa skozi ljubezensko razmerje z\u00a0Lauro (odli\u010dno Lolo Due\u0144as), izpoveduje zgodbo prezrtih in izklju\u010denih, ki si v\u00a0neskon\u010dno zamotanih meandrih krivi\u010dnih dru\u017ebenih diskurzov le \u017eelijo biti.\u00ab
Nina Cvar,\u00a0Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbNavdihujo\u010d filmski biser \/\u2026\/ poskrbi za nekaj najlep\u0161ih in spontano prikupnih ljubezenskih prizorov kadarkoli ujetih na filmski trak. \/\u2026\/ Oda druga\u010dnosti in posameznikovi mo\u010di, da prese\u017ee omejitve, ki mu jih nadenejo pri\u010dakovanja okolice, s\u00a0tem pa navdihujo\u010d film, ki razpira o\u010di.\u00ab
Matic Ve\u010dko, Premiera<\/em><\/p>\n

\u00bbNetipi\u010dna drama gledalca po\u0161teno nasmeji in ga napolni z\u00a0energijo, filmska javnost pa jo ozna\u010duje kot eno prijetnej\u0161ih presene\u010denj lanskega leta.\u00ab
Maja Gorec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbMarsikdo bi pomislil, da film v\u00a0ospredje postavlja downov sindrom, zamahnil z\u00a0roko in se odpravil gledat kaj \u2018lahkotnej\u0161ega\u2019. A\u00a0s\u00a0tem bi zaudil pristno ljubezensko zgodbo, odli\u010dno posneto iz roke, s\u00a0\u010dudovitimi liki, ki se ne uklonijo dru\u017ebenim normam.\u00ab
Igor Harb,\u00a0Nedelo<\/em><\/p>\n

\u00bb\u2018Normalnost\u2019 je motnja. Hendikep. Bolezen. In seveda\u00a0\u2013 \u2018normalnost\u2019 je bolj nevarna od \u2018abnormalnosti\u2019, kot je Downov sindrom. \u0160panski film Jaz bi tudi<\/strong> je himna druga\u010dnosti, ki pu\u0161\u010da vrata na ste\u017eaj odprta. Vljudno vabljeni. ZA\u00ab
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr. Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbPrava zagata torej ni to, da ima\u0161 nalepko du\u0161evno zaostale osebe, ampak to, da sploh nima\u0161 nobene nalepke. Jaz bi tudi<\/strong> na\u010dne kar nekaj te\u017ekih tem, a se jih loti z\u00a0\u017eivahnostjo in avtoironijo, ki ustrezata njegovemu osrednjemu liku. Ne gre sicer za kak zna\u010dilen \u2018feel-good\u2019 film, naivno pravljico, ki bi konec zape\u010datila s\u00a0poro\u010dno torto, a se kon\u010da z\u00a0dovolj pozitivno noto, da boste iz kina od\u0161li z\u00a0nasme\u0161kom na obrazu.\u00ab
\u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbAvtorji filmov, podrejenih anga\u017emaju v\u00a0zvezi z\u00a0manj\u0161inskimi ali marginaliziranimi dru\u017ebenimi skupinami, se izpostavljajo dvojnemu tveganju. Najprej, zaprise\u017eenosti dru\u017ebenemu aktivizmu lahko \u017ertvujejo estetske plati svojih filmov; nasprotna nevarnost pa je, da skupine, ki jim \u017eelijo pomagati, z\u00a0zgre\u0161eno estetizacijo \u0161e bolj izpostavijo kot nekaj nezdru\u017eljivega z\u00a0normalnim svetom. Pri\u010dujo\u010di film se tem \u010derem mojstrsko izogne. \/\u2026\/ Pretanjen, inteligenten in topel prikaz \/Danielovega in Laurinega\/ dvorjenja je sprva resda osnovan na pristopu, ki ljudi z\u00a0downovim sindromom u\u010dlove\u010duje s\u00a0poudarjanjem njihovih povsem obi\u010dajnih potreb in \u017eelja. A\u00a0Naharro in Pastor se \u0161e pozorneje posvetita neki mnogo bolj prevratni\u0161ki strategiji. Laura je tako zaznamovana s\u00a0svojo preteklostjo in\u00a0\u2013 skupaj z\u00a0bedaki in \u010dustvenimi invalidi, s\u00a0katerimi spi\u00a0\u2013 tako brezupno disfunkcionalna v\u00a0svoji sedanjosti, da je v\u00a0sr\u010diko glavne pripovedne zagate porinjena v\u00a0enaki meri ali pa \u0161e bolj kakor Daniel. \u00bbJaz bi tudi,\u00ab je na prvi posluh Danielova to\u017eba po ljubezni in sprejetosti, \u0161e bolj primerno pa je, \u010de jo pripi\u0161emo njegovi zatravmirani izvoljenki. Film nas k\u00a0likom tako pritegne, da zgodbi zvesto sledimo, kamor koli nas popelje, ter razpolo\u017eenjske odtenke zadeva in razlo\u010duje tako natan\u010dno, da ga povsem ustrezno zajema naslednja besedna zveza: udejanjeno zmagoslavje. Ocena: 5\u00ab
Du\u0161an Rebolj, Slovenske\u00a0novice<\/em><\/p>\n

\u00bbO\u010darljiv, pristen in zabaven romanti\u010dni film \/\u2026\/ odli\u010dno posnet, pogosto z\u00a0uporabo ne najbolj obi\u010dajnih kadrov, ki u\u010dinkovito postavijo gledalca v\u00a0sredo dogajanja in pribli\u017eajo \u010dustvene epizode likov. Tako Due\u00f1asova kot Pineda se izjemno izka\u017eeta, nikakor pa ne gre prezreti vseh stranskih likov in njihovih zgodb, ki se mojstrsko prepletajo z\u00a0osrednjo romanco in jo dopolnjujejo. Rezultat je film, ki je veliko ve\u010d kot vsota vseh klju\u010dnih elementov, saj deluje prav na vseh ravneh.\u00ab
Igor Harb,\u00a0Vikend<\/em><\/p>\n

\u00bb\u2018Druga\u010dnost\u2019 je, podobno kot pri ostalih marginaliziranih oziroma problemati\u010dnih skupinah, predvsem stvar percepcije, ukoreninjena je v\u00a0ljudeh in predsodkih, ki obkro\u017eajo bolnike s\u00a0kromosomsko motnjo, zato lahko za najve\u010dji dose\u017eek pri\u010dujo\u010dega filma \u0161tejemo prav neobremenjeno, razmeroma spro\u0161\u010deno in nepietetno obravnavo dru\u017ebeno nesprejemljivega razmerja med Lauro in Danielom. Filmski svet z\u00a0izjemo specializiranih dokumentarcev temu fenomenu doslej ni posve\u010dal pretirane pozornosti, \u010deprav je od nekdaj rad razbijal tabuje ter prispeval k\u00a0promoviranju strpnosti in razumevanja; praviloma je bil najmanj uspe\u0161en v\u00a0\u017eanru melodrame in najbolj v\u00a0dobro zastavljeni realisti\u010dni ljubezenski zgodbi, sploh kadar je obravnaval razmerje med zdravimi in du\u0161evno motenimi osebami, najsi jih je v\u00a0Cassavetesovih filmih upodabljala Gena Rowlands ali v\u00a0pri\u010dujo\u010dem Pablo Pineda, prvi \u0161panski bolnik z\u00a0Downovim sindromom in univerzitetno izobrazbo, \u017ee dalj \u010dasa izpostavljena javna oseba, ki v\u00a0principu igra samega sebe. Naharru in Pastoru uspe celo duhovita inverzija Danielovega \u2018problema\u2019; najprej z\u00a0elementi nervozne romance med Lauro in Danielom, nato \u0161e s\u00a0posre\u010denim slikanjem Laurine vsakodnevne disfunkcionalnosti in raztresenosti, s\u00a0\u010dimer sku\u0161ata izni\u010diti stereotipno dojemanje vsakdanje racionalnosti in stabilnosti normalnih oseb kot tudi nezanesljivosti in te\u017eavnosti \u2018druga\u010dnih\u2019.\u00ab
Simon Popek,\u00a0Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zakaj bi bil rad normalen?<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1413,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1412"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1413"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1412"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}