{"id":1404,"date":"2020-01-03T13:03:05","date_gmt":"2020-01-03T12:03:05","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kako-sem-prezivel-to-poletje\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:48","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:48","slug":"kako-sem-prezivel-to-poletje","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kako-sem-prezivel-to-poletje\/","title":{"rendered":"Kako sem pre\u017eivel to poletje"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Neko\u010d pomembna raziskovalna postaja v arkti\u010dnem polarnem krogu je zdaj skoraj povsem opu\u0161\u010dena. V njej \u017eivita le Sergej, izku\u0161eni meteorolog, ki je tu pre\u017eivel \u017ee vrsto let, ter mladi Pavel, ki je pri\u0161el nedavno, z \u017eeljo po pote\u0161itvi pustolovskega duha. Kmalu naj bi ponju pri\u0161la ladja, da ju odpelje domov. Sergej nanjo komaj \u010daka, saj bi se rad \u010dim prej vrnil k \u017eeni in otroku. Nekega dne, ko se odpravi na ribarjenje, se oglasi radijska postaja. Sporo\u010dilo, ki prina\u0161a tragi\u010dno novico, sprejme Pavel. Od takrat si tudi sam \u017eeli le eno \u2013 da bi se na obzorju \u010dim prej pokazala ladja in ga razre\u0161ila dol\u017enosti, da Sergeju preda sporo\u010dilo. A kmalu zatem Sergej in Pavel prejmeta novo sporo\u010dilo \u2013 na ladjo bosta \u010dakala \u0161e celo leto …<\/p>\n

V psiholo\u0161kem trilerju, ume\u0161\u010denem v ledeno pu\u0161\u010davo ruske Arktike, silovito tr\u010dita dve generaciji in dva intimna, nasprotujo\u010da si pogleda na prostor in \u010das, na izolacijo in pre\u017eivetje. Prosta priredba dnevni\u0161kih zapisov arkti\u010dnega raziskovalca N. V. Pinegina iz leta 1912.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSam sem bil mestni otrok; ko sem bil star kak\u0161nih 14 let, sem po naklju\u010dju naletel na dnevni\u0161ke zapise Pinegina, ki je leta 1912 sodeloval pri Sedovovi tragi\u010dni odpravi na Severni te\u010daj. Odpravo so pripravili v naglici, in ko je njihova ladja obti\u010dala v neskon\u010dnem ledu, tiso\u010d milj od cilja in najbli\u017eje civilizacije, je vodja odprave z mirnim glasom sporo\u010dil: ‘Torej bomo tukaj pre\u017eiveli to zimo.’ (Na koncu sta bili to dve zimi za posadko in ve\u010dnost za Sedova. To je bil \u010das, preden so radio, re\u0161evalne akcije s helikopterji in GPS postali potro\u0161ni\u0161ke dobrine). Takrat mi je ‘zima’ minevala kot polovica \u017eivljenja. Pogosto mi \u0161e vedno. Odkar sem prebral te zapise, pa ob\u010dudujem zmo\u017enost \u010dlovekovega soo\u010denja z realnostjo \u010dasa in prostora, ki je tako drasti\u010dno druga\u010dna od na\u0161ih ustaljenih razse\u017enosti, od merila ur in minut, blokov in avtobusnih postaj. Film je v osnovi zgodba o dveh osebnih (in nezdru\u017eljivih) pogledih na prostor in \u010das. Ker smo vsi mestni ljudje, pripovedujemo to zgodbo iz perspektive mlaj\u0161ega protagonista, \u010digar \u017eivljenjska izku\u0161nja nam je veliko bli\u017eja. Vendar pa smo se hoteli pri snemanju tega filma podvre\u010di naravi skrajnega severa, se odre\u010di rigidnim, vnaprej zami\u0161ljenim konceptom ter z odprtostjo in skrbno pozornostjo sprejemati vse, kar nam lahko ta ekosistem ponudi. In ponudil nam je ogromno.\u00ab
– Aleksej Popogrebski, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Aleksej Popogrebski (rojen leta 1972 v Moskvi), sin scenarista Pjotra Popogrebskega, diplomira iz psihologije na Moskovski dr\u017eavni univerzi. Leta 1994 s prijateljem Borisom Hlebnikovom, takrat \u0161tudentom filmske teorije na Vseruskem dr\u017eavnem in\u0161titutu za kinematografijo (VGIK), posnameta dva kratka filma, v letu 2003 pa \u0161e skupni celove\u010derni prvenec Pot v Koktebel <\/strong>(Koktebel<\/strong>), v produkciji Romana Borisevi\u010da. Film se predstavi na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih (med drugim v Berlinu, leta 2004 pa smo si ga lahko ogledali tudi na ljubljanskem Liffu) ter prejme vrsto nagrad (med njimi nagrado mednarodnih kritikov FIPRESCI v Cannesu leta 2004). Od prvenca dalje ustvarjata re\u017eiserja samostojno, vedno pa v sodelovanju s producentom Borisevi\u010dem in produkcijsko hi\u0161o Koktebel. Popogrebski leta 2006 posname samostojni prvenec Prostie ve\u0161\u010di<\/strong>, ki prejme nagrado za najbolj\u0161ega igralca ter nagradi ekumenske \u017eirije in \u017eirije kritikov v Karlovih Varih, nagrado za najbolj\u0161i film na festivalu Premiers Plans v francoskem Angersu ter zlatega orla ruske filmske akademije za najbolj\u0161i scenarij. Kako sem pre\u017eivel to poletje <\/strong>je avtorjev tretji celove\u010derni igrani film.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPo odli\u010dnem prvencu Pot v Koktebel<\/strong>, v katerem se je osredoto\u010dil na razmerje med o\u010detom in sinom, se Popogrebski tudi tokrat vra\u010da k preiskovanju dinamike in vzgibov, ki opredeljujejo in vodijo razmerje dveh oseb. A tokrat sta to tujca, osebi, ki se po spletu okoli\u0161\u010din znajdeta na isti meteorolo\u0161ki postaji v arkti\u010dnem krogu. In prav ta dva momenta \u2013 dejstvo, da se osebi ne poznata, da so jima njuni vzgibi skrivnost, ter veli\u010dastno arkti\u010dno okolje, ki dolo\u010da tempo njunega razmerja \u2013 je Popogrebski odli\u010dno izkoristil v tej atmosferski drami, ki se v nekem trenutku prevesi v psiholo\u0161ko srhljivko.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00a0\u00bbPrecej kli\u0161ejsko se sli\u0161i, \u010de re\u010demo, da je glavna zvezda pokrajina, a v filmu Kako sem pre\u017eivel to poletje <\/strong>tega ne moremo zanikati … Vendar ima narava v tej izjemni drami Alekseja Popogrebskega \u0161e dva sijajna, presunljiva soigralca. \/…\/ Zgodbo, pre\u017eeto s pomeni, lahko beremo kot brutalno zgodbo o odra\u0161\u010danju, v kateri predstavljata mo\u0161ka surogatno dvojico o\u010de-sin; kot kvazireligiozno preizku\u0161njo, ko se mora mladi Pavel prebiti skozi pekel na zemlji, da bi se odkupil; ali pa kot epopejo norosti in naravnih sil v stilu Kralja Leara<\/strong>. \/…\/ Vendar film deluje hkrati kot neverjetna in napeta pripoved o nad\u010dlove\u0161ki vzdr\u017eljivosti. Igra med mo\u0161kima \u2013 na oba naletimo v klavstrofobi\u010dnem bli\u017enjem posnetku \u2013 nas zgrabi psiholo\u0161ko in ne izpusti.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bbVeli\u010dastna drama … se za\u010dne s skoraj negibnim tempom in preraste v triler kipe\u010de napetosti, ne da bi se kadarkoli zatekla k cenenim \u017eanrskim trikom. \u0160e ve\u010d, v filmu ne najdemo nikakr\u0161ne kvazispiritualisti\u010dne navlake in obskurantske simbolike, ki pesti toliko ruske art house produkcije. Film je preprosto sijajna \u0161tudija \u010dlovekove krhkosti in ranljivosti. \/…\/ Odli\u010dne digitalne fotografije Pavla Kostomarova prakti\u010dno ne gre razpoznati od posnetkov s filmsko kamero. Visoko-resolucijski format se izka\u017ee kot popoln medij za snemanje teksture pe\u0161\u010dene prsti arkti\u010dnega otoka, okrvavljenega mesa ulovljene postrvi in od vremena preperele ko\u017ee obeh mo\u017e. Sekven\u010dni time-lapse posnetki ujamejo \u010darobnost naravnega ognjemeta spreminjajo\u010de se svetlobe in vremenskih sprememb, zvok in glasba pa ves \u010das ustvarjata svojo lastno, unikatno pokrajino.\u00ab
– Leslie Felperin, Variety<\/em>\u00a0<\/p>\n

\u00bbIzjemno atmosferi\u010den, napet in pretresljiv … Film surove lepote.\u00ab
<\/em>– Stephen Holden, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbSilovit film razpolo\u017eenja in suspenza, ume\u0161\u010den na arkti\u010dno meteorolo\u0161ko postajo.\u00ab
– Nigel Andrews, Financial Times<\/em><\/p>\n

\u00bbSijajno odigrana in dinami\u010dno inscenirana \u0161tudija \u010dlove\u0161ke narave pod pritiskom.\u00ab
– mednarodna \u017eirija festivala v Chicagu 2010<\/p>\n

\u00bb\u010clovek je majhen, narava pa glavna protagonistka filma. Je sila ki ji je brezpogojno podrejen. Razberemo torej sporo\u010dilo. Vsak se mora zana\u0161ati na svojo notranjo mo\u010d in hkrati sprejeti lastno majhnost. Sergej se v svojem polo\u017eaju zana\u0161a na svoj notranji mir. V rutinah in lepotah tega vsakdana je utrdil svoj jaz, postal mojster. Njegov mlaj\u0161i kolega pa se s svojo izgubljenostjo \u0161ele soo\u010da. V navalu panike, ki jo do\u017eivi, se v njem paradoksno zgodi preobrazba. Pavel se prelevi in za\u010dne sprejemati odgovornost za svoje odlo\u010ditve. Film je dobro skomponirana drama o pre\u017eivetju, o premagovanju senc in strahov. \u010ceprav dramatur\u0161ka napetost mestoma popusti, prepri\u010dljivo odpira bivanjska vpra\u0161anja in med drugim sporo\u010da, da je razkol med generacijami premostljiv.\u00ab
– Tesa Drev, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbAleksej Popogrebski je s svojim drugim solo filmom in prvem samostojnem projektu Prostie ve\u0161\u010di <\/strong>(Simple Things<\/strong>, 2007), komedij o nezadovoljnem anestezistu, ki ga ostarela igralska zvezda nagovarja k asistenci pri samomoru) potrdil status enega najbolj zanimivih in hkrati ne bolestno\u00a0 hermeti\u010dnih ruskih avtorjev mlaj\u0161e generacije. Njegov zadnji film Kako sem pre\u017eivel to poletje<\/strong> se kljub te\u017eki temi uspe izogniti tako\u00a0 pretencioznemu intelektualiziranju kot \u017eanrskim kli\u0161ejem – ni ravno triler, \u010deprav je poln suspenza, in je psiholo\u0161ka drama, \u010deprav ne pametuje na temo \u010dlove\u0161kih psihopatologij. \/…\/ Film\u00a0 funkcionira na treh ravneh \u2013 osebni, dru\u017ebeni in univerzalni. V prvi vrsti gre za spopad dveh pogledov na svet, dveh zna\u010dajev, dveh razli\u010dnih senzibilitet, ki sta primorani sobivati v\u00a0 popolni osami, v \u017eivljenje ogro\u017eajo\u010di izolaciji, ki spreminja stanje zavesti. Videti je, kot bi se Sergej in Pavel zna\u0161la v nekak\u0161ni ruski razli\u010dici Golega otoka. Le da je tu prostora samo za dva, ki si morata zato biti vse, in prijatelja in sovra\u017enika, da namesto pripeke ko\u017eo \u017ege strupen mraz in da na pr ostovoljna jetnika ne pre\u017ei kak\u0161en skisan general, ampak kruta, divja narava, ki zahteva spo\u0161tovanje in brezpogojno podreditev.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbGlavna tema filma je neskladje med generacijama, s kriti\u010dnim pogledom na mlaj\u0161ega Pavla in njegovo nesposobnostjo spopadanja s te\u017eavnimi okoli\u0161\u010dinami, ki ga vodi iz ene smrtne nevarnosti v drugo. Oba igralca sta izjemna, predvsem navdu\u0161i Dobrigin, ki spominja na Jamesa Franca. Kljub po\u010dasni kameri, ki v dolgih, prekrasnih kadrih lebdi nad umirjeno pokrajino, jima uspe ustvariti tako ostro napetost, da gledalec niti za minuto ne pomisli na dol\u017eino filma.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n

Kako sem pre\u017eivel leto\u0161nje poletje<\/em><\/p>\n

Leto\u0161nje poletje
sem pisal zgodbe
o Piranu.<\/p>\n

Sartre je zapisal,
pri nas doma
nismo opravljali,<\/p>\n

samo z \u017ealostjo,
smo ugotavljali
slabost<\/p>\n

tega ali
onega
karakterja.<\/p>\n

Piran\u010dani,
ob son\u010dnem zatonu
kle\u010de molijo,<\/p>\n

da jih ne bi
omenil
v knjigi.<\/p>\n

\u010clove\u0161ka krhkost
je Bogu
nedoumljiva.
– Igor Bizjan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V psiholo\u0161kem trilerju, ume\u0161\u010denem v ledeno pu\u0161\u010davo ruske Arktike, silovito tr\u010dita dve generaciji in dva intimna, nasprotujo\u010da si pogleda na prostor in \u010das, na izolacijo in pre\u017eivetje. Prosta priredba dnevni\u0161kih zapisov arkti\u010dnega raziskovalca N. V. Pinegina iz leta 1912.
\n\u00a0<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1405,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1404"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1405"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1404"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}