{"id":1400,"date":"2021-01-21T13:33:28","date_gmt":"2021-01-21T12:33:28","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/mammuth\/"},"modified":"2021-01-21T14:02:06","modified_gmt":"2021-01-21T13:02:06","slug":"mammuth","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mammuth\/","title":{"rendered":"Mammuth"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong><\/p>\n

Mammuth, spektakularni G\u00e9rard Depardieu, je velik in zajeten klavni\u0161ki delavec, ki je pravkar dopolnil \u0161estdeset let in s tem izpolnil starostni pogoj za upokojitev. Trdo je delal vse od svojega \u0161estnajstega leta in pri tem z delovnega mesta ni nikoli izostal niti za en samcat dan, saj bolezni preprosto ni poznal. Vseeno pa mu nato birokrati povedo, da po\u0161teno prislu\u017eene pokojnine ne more dobiti, saj je kar nekaj njegovih starih delodajalcev \u00bbpozabilo\u00ab prijaviti leta, ki jih je oddelal. Po neutrudnem prigovarjanju soproge se odlo\u010di, da se bo s svojim starim motorjem znamke mammuth odpravil v kraje svoje mladosti, do obratov, kjer je bil zaposlen, in tako zbral manjkajo\u010de papirje, ki mu bodo omogo\u010dili mirna upokojenska leta.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Francoska mojstra absurda, avtorja politi\u010dno nekorektne \u010drne komedije Louise-Michel<\/a><\/strong><\/strong>, sta tokrat ustvarila poeti\u010den in ganljiv, a tudi nadvse aktualen in anga\u017eiran film ceste, na kateri se v presunljivih utrinkih, sanjskih tableaux vivants <\/em>sre\u010dujeta igralski ikoni, monstres sacr\u00e9s <\/em>70-ih in 80-ih let, G\u00e9rard Depardieu in Isabelle Adjani.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong><\/p>\n

\u00bbHotela sva film, ki bi bil sme\u0161en in ganljiv. Sme\u0161en zato, ker sva postavila ‘dru\u017ebeno hendikepiranega’ \u010dloveka nasproti sodobni dru\u017ebi, ki je zanj nedosegljiva. In ganljiv iz istega razloga \u2026 Hotela sva, da zapustite dvorano v solzah in z velikanskim nasme\u0161kom na obrazu. Hotela sva posneti film, ki ga opazijo. \u010ce bi bil povrhu \u0161e dober, toliko bolje! \u2026 \u010ceprav humor morda ni tako \u010drn in jedek kakor v najinih prej\u0161njih filmih, je \u0161e vedno vseprisoten, in \u010deprav morda ni tako videti, prav z njim obsojava delovne razmere v starajo\u010di se de\u017eeli, v kateri mladim generacijam ni ostalo prav veliko upanja za prihodnost. Vsi vemo, da le smeh lahko pre\u017eene strah …\u00ab<\/p>\n

– Beno\u00eet Del\u00e9pine, Gustave Kervern<\/p>\n

portret re\u017eiserjev<\/strong><\/p>\n

Gustave Kervern se je rodil leta 1962 na Mauritiusu, Beno\u00eet Del\u00e9pine pa leta 1958 v Parizu. Oba sta svojo pot za\u010dela pri televiziji, kjer sta se tudi prvi\u010d sre\u010dala. Sodelovala sta pri programu Grolandsat, precej liberalni produkciji, ki jima je omogo\u010dila, da sta domi\u0161ljala in preverjala nove narativne tehnike. Njun prvi celove\u010derec je komi\u010dna drama Aaltra<\/a><\/strong> iz leta 2004, s katero sta mednarodno javnost takoj opozorila nase in za film prejela ve\u010d festivalskih nagrad. To ju je spodbudilo za nadaljnje sodelovanje. Tako je leta 2006 nastala metafizi\u010dna, absurdna in nadrealisti\u010dna komedija Avida<\/a><\/strong>, ki je bila premierno predstavljena na festivalu v Cannesu. Sledila je proletarska \u010drna komedija Louise-Michel<\/a><\/strong><\/strong>, ki je v redni distribuciji lani zaokro\u017eila po slovenskih kinematografih. \u010cetrti celove\u010derec avtorske dvojice, Mammuth<\/strong>, je bil premierno prikazan v tekmovalni sekciji lanskega Berlinala. Njune filme odlikuje specifi\u010den ob\u010dutek za \u010drn humor, pome\u0161an s socialno ob\u010dutljivostjo; gre za zmagovito kombinacijo, na vso mo\u010d sorodno legendarnemu stripovskemu serialu Alan Ford<\/em>.<\/p>\n

kritike<\/strong><\/p>\n

\u00bbBeno\u00eet Del\u00e9pine in Gustave Kervern sta pred tem posnela film Louise-Michel<\/a><\/strong><\/strong>, v katerem so opeharjeni, obupani, poni\u017eani delavci najeli poklicnega morilca, ki naj bi likvidiral njihovega direktorja \u2013 mened\u017ement je namre\u010d tekstilno tovarno spravil v bankrot in potem zbe\u017eal. Kako slovensko! Kako doma\u010de! Ste to videli v kakem slovenskem filmu? Ne. Film o Sloveniji so morali posneti Francozi. Slovenski re\u017eiserji so ga pozabili posneti. Kar nas pripelje do Mammutha<\/strong>, obe\u0161enja\u0161kega, grotesknega, samoironi\u010dnega road-movieja, \u0161e enega filma, ki so ga slovenski re\u017eiserji pozabili posneti. Serge Pilardosse, ki ga igra G\u00e9rard Depardieu, je tipi\u010dni industrijski delavec \u2013 mesar v klavnici. Ko se vklju\u010dimo v dogajanje, je Serge ravno na tem, da se upokoji \u2013 dovolj ima let, dovolj je delal. Zdaj bo lahko kon\u010dno u\u017eival pokojnino, sadove minulega dela. Toda ko pride do \u0161alterja, v grozi ugotovi, da do pokojnine sploh ni upravi\u010den, vsaj ne v celoti. Zakaj? Prej\u0161nji delodajalci \u2013 in teh je bilo v teh tridesetih, \u0161tiridesetih letih kar nekaj \u2013 so ga goljufali. \/\u2026\/ Sergeu ne ostane drugega, kot da krene po poteh spominov in tovari\u0161tva: s svojim retro motociklom \u2013 Mammuthom, letnikom ’73 \u2013 poi\u0161\u010de svoje prej\u0161nje delodajalce. Od prvega do zadnjega: ho\u010de pa\u010d potrdilo, da je delal. Serge je \u010dlovek preteklosti, izumrlo bitje, mamut \u2013 v svetu ‘nove ekonomije’ se po\u010duti nelagodno, kalvari\u010dno. Izgleda tako predzgodovinsko kot sodobni industrijski proletariat, ki je \u0161irom sveta \u2013 tudi v Sloveniji \u2013 izigran, pozabljen in odpisan, tako da velja za nekaj ‘zastarelega’, ‘mamutskega’. Hej, ker bo itak izumrl in ker nih\u010de ne ra\u010duna ve\u010d nanj, mu ni treba ve\u010d pla\u010devati niti socialnih prispevkov. Le zakaj bi delodajalci socialne prispevke pla\u010devali nekomu, ki je brez prihodnosti? Vsekakor, zgodba je univerzalna, toda tipi\u010dno slovenska. Problem je le v tem, da filma o tej tipi\u010dno slovenski zgodbi niso posneli Slovenci, ampak Francozi.\u00ab<\/p>\n

– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/em><\/p>\n

\u00bbPo anarhi\u010dni komediji Louise-Michel<\/a><\/strong><\/strong> se belgijski re\u017eiserski par vra\u010da z novo dru\u017ebeno aktualno in politi\u010dno nekorektno komedijo, tokrat v formi filma ceste. V Mammuthu<\/strong> sta se Del\u00e9pine in Kervern namre\u010d lotila za evropski prostor \u2013 zaradi staranja tukaj\u0161njega prebivalstva \u2013 vedno bolj aktualne teme pokojnin.\u00ab<\/p>\n

– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/em><\/p>\n

\u00bbZvesto ob\u010dinstvo ima nedvomno zagotovljeno G\u00e9rard Depardieu, ki nastopa v glavni vlogi v filmu Mammuth<\/strong>. Belgijski re\u017eiserski par Beno\u00eet Del\u00e9pine in Gustave Kervern sta se lotila dru\u017ebeno pere\u010de teme, ko delodajalci za svoje zaposlene ne vpla\u010dujejo prispevkov v pokojninsko blagajno.\u00ab<\/p>\n

– Jo\u017eica Grgi\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbTipi\u010dno anarhi\u010dna komedija avtorjev filmov Aaltra<\/a><\/strong> <\/strong>in Louise-Michel<\/a><\/strong><\/strong> <\/strong>predstavlja nikogar drugega kot G\u00e9rarda Depardieuja v vlogi okornega, dolgolasega klavni\u0161kega delavca na pragu upokojitve, ki pod prisilo svoje ve\u010d kot o\u010ditno razjarjene soproge (Yolande Moreau) zaja\u0161e motor in se odpravi na lov za potrdili, brez katerih ne more do pokojnine. Tako se za\u010dne cela vrsta avantur in pripetljajev, ki prina\u0161ajo mu\u010dne spomine na vse, kar je tekom let izgubil, a so obenem \u010duda\u0161ko, celo pretirano sme\u0161ni (prizor z ostarelim sorodnikom je \u0161e posebej nepozaben). Sprevr\u017een, \u010duden in v\u010dasih naravnost \u010dudovit.\u00ab<\/p>\n

– Geoff Andrew, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, zasidran v neomahljivi igri in \u010disti fizi\u010dni prisotnosti G\u00e9rarda Depardieuja, me\u0161a melanholi\u010dno nostalgijo in jedko satiro z izrazitim ob\u010dutkom za absurd. In za razliko od Sergeovega za crknit sme\u0161nega pripetljaja z ostarelim bratrancem (Albert Delpy) nas konec filma pusti zadovoljene.\u00ab<\/p>\n

– Anton Bitel, Eye For Film<\/em><\/p>\n

\u00bbMammuth<\/strong> je nekoliko lahkotnej\u0161i od Louise-Michel<\/a><\/strong>, a vendarle nadaljuje enak dru\u017ebenokriti\u010dni prijem. Je delo, v katerem Del\u00e9pin in Kervern francosko dru\u017ebeno in ekonomsko vzdu\u0161je napadata z liki, ki so globinsko asocialni. Toda njihova asocialnost ni posledica kak\u0161ne zlo\u010dinske deviacije, ampak njihove nezaposljivosti, nevklju\u010dljivosti v produkcijski proces. In v tem je sr\u017e Del\u00e9pinove in Kervernove kritike. Razumnemu opazovalcu se nevklju\u010dljivost v nekaj tako surovega, banalnega in kratko malo debilnega ne bi smela zdeti slaba re\u010d.
Mammuth, upokojenec, ki se z motorjem preva\u017ea od enega nekdanjega delodajalca do drugega, da bi zbral dokumentacijo, potrebno za pridobitev pokojnine, nam je s svojo momljavo okornostjo in samosvojostjo blizu. Njegova izgubljenost v ekonomskih tokovih zrcali na\u0161o lastno. In njegova razsuta, zdelana, umrljiva podoba dose\u017ee toliko ve\u010dje dostojanstvo v kontrastu z u\u010dinkovito in premi\u0161ljeno proizvodnjo, v kateri odve\u010dnost \u010dlove\u0161kih bitij ni nezgoda, ampak ena od osnovnih postavk obratovanja.\u00ab<\/p>\n

– Du\u0161an Rebolj, Slovenske novice
<\/em>
\u00bb\/Serge Pilardosse\/ je videti kot me\u0161anica Obeliksa, masivnega orjaka z \u017eensko dolgimi in kodrastimi lasmi, robatega klavni\u0161kega delavca, ki bi se v supermarketu stepel s prodajalcem mesnih izdelkov, ker ta ne ve vsega o pripravi \u0161unke, motorista in ne nazadnje umetni\u0161ke du\u0161e, ki se dobro razume z mentalno bolno oziroma art brut pesnico in kiparko. A naj bo ta Pilardosse \u0161e tako bizaren \u010dlove\u0161ki ‘kompost’, se vendarle znajde v \u010disto tradicionalni vlogi filmskega junaka, ki mora ‘na pot’ in opraviti neko nalogo, pa \u010deprav ga na tak\u0161no ‘juna\u0161ko pot’ po\u0161ilja neka birokratska ustanova.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbTak tip \u010drnega humorja, ki je na ogled v Mammuthu<\/strong>, je v zadnjih letih postal nezgre\u0161ljiv za\u0161\u010ditni znak re\u017eiserjev Beno\u00eeta Del\u00e9pina in Gustava de Kerverna, ki sta s tem nasledila Louise-Michel<\/a><\/strong>, film o tovarni\u0161ki delavki, ki na\u010drtuje umor \u0161efa. Del\u00e9pine in Kervern nimata zadr\u017ekov pri sugeriranju malce subverzivnej\u0161ih metod dru\u017ebenega anga\u017eiranja. V njunih filmih, \u010deprav gre za reference na aktualno dru\u017ebeno problematiko, mimogrede pade kak\u0161no truplo, tudi izpod cevi \u0161ibrovke, \u010de je to potrebno. V Mammuthu<\/strong> \u010dlovek le\u017ei mrtev na tleh supermarketa, ne da bi se kdo zmenil zanj, in pozneje glavni protagonist vle\u010de krste iz utrjenih grobov. Aktualnost izjemno slabih socialnih razmer, s katerimi se lahko danes v realnem svetu vsak poistoveti, ima morda pomembno vlogo v dejstvu, da se njuni filmi vse bolj prebijajo v prvo ligo evropskega filma. Ne samo da sta bila \u017ee s prvima filmoma Aaltra<\/a><\/strong> in Avida<\/a><\/strong> zelo uspe\u0161na na najve\u010djih evropskih filmskih festivalih, zdaj se, \u010de za\u010dnemo z Mammuthom<\/strong>, njuni filmi pona\u0161ajo tudi z zavidljivo, \u017ee skoraj zvezdni\u0161ko igralsko zasedbo. Poleg Depardieuja kot nosilne igralske sile filma je tu \u0161e izvrstna Yolande Moreau (igralka je kot glavna junakinja blestela tudi v Louise-Michel<\/a><\/strong>), v stranskih vlogah pa Isabelle Adjani (Nosferatu: Fantom no\u010di<\/strong>, Kraljica Margot<\/strong>) in tudi Beno\u00eet Poelvoorde (Zgodilo se je \u010disto blizu vas<\/strong>).\u00ab
Matic Majcen, Polet<\/em><\/p>\n

—<\/p>\n

MAMMUTH
(Delavski razred gre v raj)<\/p>\n

V gostilni<\/em>
objokujemo<\/em>
nizkoten<\/em>
\u00a0ugriz usode<\/em><\/p>\n

\u0160tirideset let<\/em>
sem trdo delal,<\/em>
delodajalci niso<\/em>
pla\u010devali prispevkov<\/em><\/p>\n

sedaj sem reve\u017e<\/em>
prazna lisa na<\/em>
papirju zakona<\/em><\/p>\n

po\u010dutim se kot<\/em>
bi padel z motorjem<\/em>
obra\u010dam roke,<\/em>
na obeh bo <\/em>
postrgalo ko\u017eo<\/em><\/p>\n

Zame ni po\u010ditnic<\/em>
zame ni sonca<\/em>
ne bojim se smrti<\/em>
smrt(delo) osvobaja<\/em><\/p>\n

Igor Bizjan<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Francoska mojstra absurda, avtorja politi\u010dno nekorektne \u010drne komedije Louise-Michel, sta tokrat ustvarila poeti\u010den in ganljiv, a tudi nadvse aktualen in anga\u017eiran film ceste, na kateri se v presunljivih utrinkih sre\u010dujeta igralski ikoni G\u00e9rard Depardieu in Isabelle Adjani.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1401,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1400"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1401"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1400"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}