{"id":1394,"date":"2020-01-03T13:02:42","date_gmt":"2020-01-03T12:02:42","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/odmev-ploska-male-roke\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:48","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:48","slug":"odmev-ploska-male-roke","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/odmev-ploska-male-roke\/","title":{"rendered":"Odmev ploska male roke"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pi\u0161e se leto 1968.\u00a0\u0160estnajstletna Sonja zapusti svojega o\u010deta, nasilnega alkoholika, in nesre\u010dno preteklost svojega otro\u0161tva. Ko dvajset let pozneje nastopi \u010das, da izve, pred \u010dim je neko\u010d zbe\u017eala, se nose\u010da in samska vrne v\u00a0naselje priseljenskih delavcev v\u00a0tasmanskem vi\u0161avju. V\u00a0kraju, ki mu je neko\u010d pravila dom, spozna resnico, pred katero so deklico ves \u010das varovali. Ob razodevanju preteklosti Sonja kon\u010dno spozna, kaj se je zgodilo njej sami, njeni materi in njenemu \u017eivljenju. In obenem odkriva pomen besede ljubezen.<\/p>\n

Film, ki pove\u017ee kontinente in generacije. Silna drama o\u00a0izgubljeni in zopet najdeni ljubezni.<\/p>\n

Roman Plosk ene dlani<\/em> (The Sound of One Hand Clapping<\/em>\u00a0\u2013 frazo je avtor Richard Flanagan prvi\u010d sre\u010dal v\u00a0eseju o\u00a0vplivu feminizma na za\u010detku kooperativnega gibanja v\u00a0Angliji) pripoveduje o\u00a0\u017eivljenju ju\u017enoevropskih priseljencev, ki so po drugi svetovni vojni zaradi tak\u0161nih in druga\u010dnih razlogov pribe\u017eali v\u00a0Avstralijo. Protagonistka zgodbe je slovenska dru\u017eina Buloh, o\u010de Bojan, h\u010derka Sonja in mati Maria, ki iz neznanih razlogov nekega ve\u010dera zapusti mo\u017ea in otroka ter odide v\u00a0sne\u017eni mete\u017e. H\u010derka Sonja nikoli ne izve, kaj se je zgodilo z\u00a0njeno mamo, se pa v\u00a0poznih tridesetih vrne na Tasmanijo, kjer posku\u0161a zaklju\u010diti zgodbo s\u00a0svojim o\u010detom. V\u00a0skladu s\u00a0tasmansko pripovedovalsko tradicijo, ki ji Flanagan ostaja zvest, je zgodba polna ovinkov in tako pravzaprav sestavljena iz \u0161tevilnih pripovedi. Poleg dveh razli\u010dnih \u010dasovnih okvirov, ki se v\u00a0romanu nenehno prepletata, se izmenjujejo tudi zgodbe o\u00a0\u017eivljenju povojnih imigrantov v\u00a0Avstraliji, o\u00a0ljubezni, \u017ealosti, bole\u010di preteklosti, ki ji je nemogo\u010de ube\u017eati, o\u00a0alkoholizmu in iskanju odre\u0161itve v\u00a0drugem.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Odnos med knji\u017eno in filmsko razli\u010dico dela Odmev ploska male roke<\/strong> se odlo\u010dno razlikuje od ustaljene norme. Priznan in uveljavljen pisatelj je tu ustvaril svoj prvi scenarij, nato pa so ga nepri\u010dakovano povabili, naj film tudi sam re\u017eira. Medtem ko so producenti nabirali potrebna sredstva za snemanje, je avtor napisal \u0161e roman po isti zgodbi. Roman je naletel na veliko odobravanje zalo\u017enikov, film pa je dokon\u010dno oblikovala re\u017eiserjeva lastna knji\u017ena predloga.<\/p>\n

Hobart, glavno mesto Tasmanije, pogosto opisujejo kot majhno provincialno mestece na robu Zemlje. Vendar ta opis zamol\u010di in zakrije tamkaj\u0161njo posebno ustvarjalno energijo\u00a0\u2013 Richard Flanagan je le en primer te ustvarjalnosti. Obenem pa opis prikrije \u0161e fizi\u010dni zna\u010daj tega mesta in njegove pokrajine, enkratnost lokacije, ki kar kli\u010de po tem, da bi postala filmska.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbScenarij za film sem prvi\u010d prebral neke no\u010di na letu med Sydneyjem in Adelajdo. Izku\u0161nja je bila plodna \u2026 ob koncu branja sem za nekaj minut obsedel v\u00a0ti\u0161ini, nato pa so se mi brez drugega razloga, zgolj zaradi tega, kar sem ravnokar prebral, po licih razlile solze in moje telo se je zvilo v\u00a0kr\u010devitem joku. To je bila najbolj silna reakcija, ki sem jo kdaj do\u017eivel ob branju scenarija \/\u2026\/ to je bil scenarij, ki sem ga hotel videti na platnu bolj kot karkoli dotlej, sedeti v\u00a0kinodvorani in se prepustiti \u0161e polnej\u0161i izvedbi sveta, v\u00a0katerega me je branje poneslo.\u00a0\/\u2026\/<\/p>\n

Besedilo ni o\u017eivelo le, ko so ga izgovorili dobri igralci, pa\u010d pa resni\u010dno \u017eivi. Vse je pre\u017eeto z\u00a0globokim razumevanjem filma, ki si ga vsi \u017eelimo ustvariti.\u00a0\/\u2026\/<\/p>\n

\u0160e zlasti pa je tu Richard Flanagan in njegova edinstvena vizija. To je redek talent s\u00a0prirojenim ob\u010dutkom za re\u017eijo, za usmerjanje igralcev, za to, kako iz vseh teh ljudi, ki zdaj delimo njegovo vizijo, iztisniti kar najve\u010d. In Richardova vizija je tisto, kar si \u017eelim videti tam zgoraj, na velikem platnu.\u00ab
Rolf de Heer, producent<\/p>\n

\u00bbTo je surova in okrutna industrija. Trdo delo pod jarmom dobi\u010dka. Na koncu sem dobil film, kakr\u0161nega sem hotel, a zanj sem moral osebno veliko \u017ertvovati. Rad imam proces ustvarjanja, ne pa tudi politike.\u00ab
Richard Flanagan, re\u017eiser<\/p>\n

potret re\u017eiserja, scenarista in avtorja literarne predloge<\/strong>
Richard Flanagan je leta 1961\u00a0rojen tasmanski pisatelj, zgodovinar in filmski re\u017eiser. Rodna Tasmanija je globoko zaznamovala tako njegovo literarno ustvarjaje kot tudi zgodovinska in aktivisti\u010dna besedila. Za razliko od ve\u010dine tasmanskih umetnikov ni \u0161el ustvarjat v\u00a0tujino, saj verjame, da je Tasmanija vse, kar pozna, in s\u00a0tem tudi vse, o\u00a0\u010demer lahko pi\u0161e. Druga tema, ki se pogosto pojavlja v\u00a0njegovih delih, je slovenstvo, ki ga prav tako pozna od blizu, saj je poro\u010den s\u00a0Slovenko. Po rodu je potomec irskih obsojencev, ki so jih Britanci sredi devetnajstega stoletja preme\u0161\u010dali v\u00a0avstralske delovne kolonije. V\u00a0svojih romanih tako pogosto opisuje zgodbe evropskih priseljencev, ki so v\u00a0Avstralijo pri\u0161li po drugi svetovni vojni, ko je takratna vlada spodbujala priseljevanje tujcev zaradi pove\u010devanja delovne sile. Flanaganove junake preganja preteklost nemalokrat krutih izku\u0161enj bolj\u0161evizma, fa\u0161izma, vojne in ekonomske krize, ki so jih do\u017eiveli v\u00a0mati\u010dnih dr\u017eavah, hkrati pa so se primorani ukvarjati z\u00a0iskanjem nove identitete v\u00a0divji de\u017eeli, kjer morajo kot drugorazredni dr\u017eavljani graditi novo Evropo.
Flanaganovemu literarnemu prvencu Death of a River Guide<\/em> iz leta 1994 (slovenski prevod z\u00a0naslovom Smrt re\u010dnega vodnika<\/em> je iz\u0161el leta 2003) so sledili romani The Sound of One Hand Clapping<\/em> (Plosk ene dlani<\/em>, 1997), Gould\u2019s\u00a0Book of Fish<\/em> (2001) in v\u00a0zadnjih letih romana The Unknown Terrorist<\/em> (2006, prevod z\u00a0naslovom Neznana teroristka<\/em> je iz\u0161el leta 2008) ter Wanting<\/em> (2008). Odmev ploska male roke<\/strong> je njegov celove\u010derni re\u017eijski prvenec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbRes filmski, presunljiv in pretresljiv. Flanaganov film zgovornega naslova zapusti globok pe\u010dat skozi bridko \u010dustveno popotovanje k\u00a0spravi med sedanjostjo in dogodki preteklosti. Odmev ploska male roke<\/strong>, ume\u0161\u010den v\u00a0izjemno tasmansko pokrajino, kjer se prepletajo podobe neusmiljene narave in globokega ob\u010dutenja zgodovine, je film, ki z\u00a0du\u0161o in srcem prevpra\u0161uje etni\u010dno poreklo, diskriminacijo in grenki priokus zlorabe, nasilja in odsotnosti ljubezni. Gre za zgodbo o\u00a0pripadnosti, o\u00a0\u017eelji po pripadanju, kulturnem in \u010dustvenem, ter o\u00a0iskanju tistih najglobljih korenin, ki nas varno vpenjajo v\u00a0tla sedanjosti \/\u2026\/
Vrhunska igra \/\u2026\/ Predvsem pa so podobe tisto, kar pusti svoj pe\u010dat\u00a0\u2013 deklica, ki stopiclja po ledenem snegu, \u010drepinje otro\u0161kega \u010dajnika, ki simbolizirajo uni\u010deno preteklost, in otrok, potopljen v\u00a0kad, polno suhih cvetlic. Presunljive podobe, z\u00a0du\u0161o pre\u017eeta glasbena podlaga z\u00a0intermezzi etni\u010dne specifike. Filmsko popotovanje, na katerega se je vredno odpraviti.\u00ab
Louise Keller, Urban Cinefile<\/em><\/p>\n

\u00bbOdmev ploska male roke<\/strong> re\u017eiserja in scenarista Richarda Flanagana je tanko\u010duten portret \u017eivljenja, izku\u0161enj in tegob avstralskih priseljencev iz povojne Evrope. Film na ozadju fa\u0161izma, vojne in industrializacije problematizira razpad dru\u017eine, alkoholizem in druge socialne tematike, s\u00a0katerimi se soo\u010da slovenska dru\u017eina priseljencev na Tasmanijo v\u00a0zgodnjih petdesetih letih. \/\u2026\/
Pomembno pa je, da se film izreka zoper uradno la\u017e avstralske vlade, ki je povojno Avstralijo prikazovala kot \u00bbsre\u010dno de\u017eelo za evropske imigrante\u00ab.
World Socialist Website<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

zgodbaPi\u0161e se leto 1968.\u00a0\u0160estnajstletna Sonja zapusti svojega o\u010deta, nasilnega alkoholika, in nesre\u010dno preteklost svojega otro\u0161tva. Ko dvajset let pozneje nastopi \u010das, da izve, pred \u010dim je neko\u010d zbe\u017eala, se nose\u010da in samska vrne v\u00a0naselje priseljenskih delavcev v\u00a0tasmanskem vi\u0161avju. V\u00a0kraju, ki mu je neko\u010d pravila dom, spozna resnico, pred katero so deklico ves \u010das varovali. Ob<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1395,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1394"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1395"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1394"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}