\u00a0<\/p>\n
zgodba<\/strong> Herzogova priredba istoimenskega kultnega filma Abela Ferrare iz leta 1992\u00a0\u0161okira in navdu\u0161uje; Herzogu je namre\u010d uspelo dozdevno nemogo\u010de: ujeti in celo prese\u010di blazno, dementno energijo, ki pre\u017eema blazno zgodbo o\u00a0fizi\u010dnem in moralnem razkroju dementnega detektiva. Absolutno najbolj\u0161a vloga Nicolasa\u00a0Cagea!<\/p>\n iz prve roke<\/strong> portret avtorja<\/strong> kritike<\/strong> \u00bbZahvala za kon\u010dni izdelek gre izjemni igralski zasedbi, v\u00a0kateri izstopa Nicolas Cage. Po oskarju za Leaving Las Vegas<\/strong> (1995) se je igralec nekako zna\u0161el v\u00a0slepi ulici kombinacije slabih filmov in svoje, ve\u010dkrat enoplastne, za mnoge celo mote\u010de igre. A\u00a0kar zna biti njegov minus pri vseh drugih vlogah, tu deluje preprosto\u00a0\u2013 briljantno. Kljub pretiravanju (ali pa morda prav zaradi njega). Cage in Herzog sta vzela Keitelovega poro\u010dnika ter njegova erati\u010dna in ekscesna dejanja postavila na tretjo potenco. Cageov poro\u010dnik je hiperaktiven, intenziven, grotesken, psihoti\u010den. Tabujev zanj ni\u00a0\u2013 pa naj gre za podtikanje dokazov ali za seks z\u00a0mladenko, od katere ukrade heroin, za dru\u017eenje z\u00a0morilci, ker pa\u010d potrebuje denar, ali za odtegovanje respiratorja starim gospem, da bi tako pri\u0161el do podatkov.\u00ab \u00a0 zgodbaTerrence McDonagh je policijski detektiv, ki preiskuje umore v\u00a0New Orleansu. Med divjanjem orkana Katrina pred utopitvijo re\u0161i zapornika, zato ga nadrejeni nagradijo z\u00a0napredovanjem v\u00a0poro\u010dnika. Ker pa si je med re\u0161evanjem iz vode hudo po\u0161kodoval hrbet, je obsojen na jemanje mo\u010dnih protibole\u010dinskih tablet. Leto pozneje sku\u0161a Terrence za\u0161iti preprodajalca drog, ki je brutalno umoril dru\u017eino<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1387,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1386"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1387"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1386"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Terrence McDonagh je policijski detektiv, ki preiskuje umore v\u00a0New Orleansu. Med divjanjem orkana Katrina pred utopitvijo re\u0161i zapornika, zato ga nadrejeni nagradijo z\u00a0napredovanjem v\u00a0poro\u010dnika. Ker pa si je med re\u0161evanjem iz vode hudo po\u0161kodoval hrbet, je obsojen na jemanje mo\u010dnih protibole\u010dinskih tablet. Leto pozneje sku\u0161a Terrence za\u0161iti preprodajalca drog, ki je brutalno umoril dru\u017eino afri\u0161kih priseljencev. Preiskava ga popelje v\u00a0kriminalno podzemlje New Orleansa, medtem ko se sam bori z\u00a0odvisnostjo od seksa, zdravil in kokaina.<\/p>\n
\u00bbZa projekt sem se odlo\u010dil zaradi zanimivega scenarija; gre za zelo, zelo tema\u010dno zgodbo. V\u0161e\u010d mi je, ker nekako odseva dolo\u010deno stran skupinske du\u0161evnosti\u00a0\u2013 v\u010dasih obstajajo za film noir \u0161e zlasti ugodne okoli\u0161\u010dine. Ne razvije se brez ustreznega gradiva. Dogaja se v\u00a0New Orleansu, ki je navdu\u0161ujo\u010de mesto. \/\u2026\/ Po Katrini je tam \u0161e posebej zanimivo. Malomarnost in politika po hurikanu sta bili preprosto osupljivi. To je povezano z\u00a0javno moralo.\u00ab
Werner Herzog, re\u017eiser<\/p>\n
Werner Herzog, romanti\u010dni prerok novega nem\u0161kega filma sedemdesetih, velja za enega najbolj obsedenih, \u010duda\u0161kih in spornih re\u017eiserjev v\u00a0vsej filmski zgodovini. Podoba orja\u0161ke \u017eelezne barke, ki jo najeto indijansko pleme vle\u010de po strmem, pragozdnem hribu navzgor v\u00a0Herzogovem morda najbolj zloglasnem filmu Fitzcarraldo<\/strong>, se bolj kot nora rekonstrukcija nore ideje (film je posnet po resni\u010dnih dogodkih) ka\u017ee kot dokument Herzogove megalomanske predstave o\u00a0filmski umetnosti. Znan je po \u0161tevilnih radikalnih izjavah, ki jih je v\u00a0svojih filmih tudi marljivo ilustriral: \u00bbObdajajo nas izrabljene podobe in zaslu\u017eimo si nove.\u00ab, \u00bbDejstva proizvajajo pravila in resnica razsvetljuje.\u00ab, \u00bbFilm pozna globlje plasti resnice, govorimo lahko tudi o\u00a0poeti\u010dni, zamaknjeni resnici. Taka resnica je skrivnostna in se izmika razlagi, dose\u017eemo jo lahko le s\u00a0pomo\u010djo potvarjanja, domi\u0161ljije in stilizacije.\u00ab, \u00bbFilm je umetnost nepismenih.\u00ab<\/p>\n
\u00bbHerzogov film se dogaja takoj po apokalipti\u010dnem divjanju Katrine, ko Ameriki\u00a0\u2013 Bushevi administraciji\u00a0\u2013 ni uspelo zavarovati in re\u0161iti prebivalcev Big Easyja. In McDonagh, histeri\u010dni populist, ne izgleda ravno kot policaj, ki bi lahko koga za\u0161\u010ditil ali re\u0161il. Herzog ga sprofilira kot alegorijo sil, ki so po Katrini zatajile. \u2018Re\u0161i me,\u2019 vpije na za\u010detku neki kriminalec, ki ga zaliva voda. McDonagh sikne le: \u2018Misli\u0161, da se bom zaradi tebe mo\u010dil?\u2019\u00ab
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
Kaja Sajovic, RTV\u00a0SLO<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"