{"id":138264,"date":"2025-04-09T08:15:07","date_gmt":"2025-04-09T06:15:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zgodbe-iz-kostanjevih-gozdov\/"},"modified":"2025-04-09T08:17:09","modified_gmt":"2025-04-09T06:17:09","slug":"zgodbe-iz-kostanjevih-gozdov","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zgodbe-iz-kostanjevih-gozdov\/","title":{"rendered":"Zgodbe iz kostanjevih gozdov"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Sredi kostanjevih gozdov na jugoslovansko-italijanski meji \u017eivi skopu\u0161ki mizar in bolestno pre\u0161teva svoje novce. Na drugi strani reke se zadnja kostanjarka Marta pripravlja, da bo za vedno zapustila nesre\u010dne doline in na\u0161la novo, bolj\u0161e \u017eivljenje onkraj oceana.<\/p>\n

Zgodbe iz kostanjevih gozdov <\/strong>so sanjska parabola o \u00bb\u017eivljenju in smrti v pozabljenih, zapu\u0161\u010denih krajih\u00ab. Celove\u010derni prvenec mladega slovenskega re\u017eiserja je z zadnjega Festivala slovenskega filma odnesel rekordnih enajst vesen, med njimi kipca za najbolj\u0161i celove\u010derec in najbolj\u0161o re\u017eijo ter nagrado ob\u010dinstva.
<\/strong><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNa filmski trak smo sku\u0161ali prenesti duh Bene\u010dije, tega posebnega prostora, ki so ga skozi stoletja oblikovale politi\u010dne napetosti in rev\u0161\u010dina, pa tudi izseljevanje prebivalstva. \u017deleli smo, da bi prostor za\u017eivel kot glavni junak filma \u2013 skozi atmosfero ve\u010dinoma zapu\u0161\u010denih vasi, skozi arhitekturo in predmete, skozi privide in prisluhe, ki so ostali za njihovimi nekdanjimi prebivalci, ter, najpomembnej\u0161e, skozi naravo \u2013 v obliki, ki je nelo\u010dljivo povezana s tem prostorom: kot pravljica, ki jo prebere\u0161 pred no\u010djo.\u00ab
– Gregor Bo\u017ei\u010d<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Gregor Bo\u017ei\u010d je bil rojen leta 1984 v \u0160empetru pri Novi Gorici. Diplomiral je iz filmske in TV re\u017eije na AGRFT, nato pa zaklju\u010dil \u0161e podiplomski \u0161tudij filmske re\u017eije na DFFD v Berlinu. Njegov diplomski film Hej, tovari\u0161i<\/strong> je prejel ve\u010d mednarodnih nagrad, kratkometra\u017eec \u0160uolni iz Trsta<\/strong> pa je na Festivalu slovenskega filma leta 2014 osvojil vesno za najbolj\u0161i \u0161tudijski film. Kot direktor fotografije redno sodeluje z Matja\u017eem Ivani\u0161inom (Playing Men<\/strong>, 2017 in Oroslan<\/strong>, 2019). Med letoma 2008 in 2014 je izvedel obse\u017eno terensko pomolo\u0161ko raziskavo o starih sortah na Gori\u0161kem ter uredil dve monografski publikaciji Sadje sonca <\/em>in Stare sadne sorte na Gori\u0161kem<\/em>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbStrast do pomologije je re\u017eiserja Gregorja Bo\u017ei\u010da spodbudila k zbiranju zgodb kmetov, \u017eive\u010dih vzdol\u017e meje, kjer so neko\u010d rasli kostanji. Re\u017eiser s pomo\u010djo prelepih, \u017eivljenja polnih 35-milimetrskih posnetkov in eteri\u010dne tereminske glasbe ujame poeti\u010dno minljivost njihovega veselja, njihove \u017ealosti in izgube. Ta \u010dudoviti prvenec je ganljiv poklon pozabljeni de\u017eeli in njenim razseljenim ljudem.\u00ab
– Dorota Lech, glavna programska selektorica sekcije Odkritja Mednarodnega filmskega festivala v Torontu<\/p>\n

\u00bbDih jemajo\u010da filmska pesem o stotinah ljudi, ki so po smrti ali odhodu bli\u017enjih ostali ujeti v brez\u010dasnost gozda; \u017ertve lakote, vojne, izolacije in osamljenosti.\u00ab
– Carlota Mosegu\u00ed, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbOsupljiva filmska stvaritev z izjemno vizualno komponento in zaokro\u017eenostjo, ki v svojih \u0161tevilnih kvalitetah mo\u010dno presega obi\u010dajni okvir nacionalne kinematografije. Vsi elementi filmskega jezika v tej dodelani mojstrovini so uporabljeni premi\u0161ljeno in subtilno, kar gledalcu omogo\u010di izjemno emotivno in estetsko do\u017eivetje. Prepri\u010dani smo, da je ta film znanilec pomembne prelomnice za slovensko kinematografijo.\u00ab
– utemeljitev vesne za najbolj\u0161i celove\u010derni film<\/p>\n

\u00bbRedki filmi so tako precizni, premis\u030cljeni in poglobljeni ter v tak\u0161nem soglasju vseh kreativnih elementov, kot so Zgodbe iz kostanjevih gozdov<\/strong>, celove\u010derni prvenec Gregorja Boz\u030cic\u030ca. S samosvojo poetiko in izvirnimi re\u0161itvami mu uspe, da nas s filmskimi izraznimi sredstvi presenetljive avtorske in obrtne zrelosti popelje na \u010darobno popotovanje v svet kostanjevih gozdov.\u00ab
– utemeljitev vesne za najbolj\u0161o re\u017eijo<\/p>\n

\u00bbV interpretaciji Maria, ‘ta \u0161krtega mizarja’, je Massimo De Francovich uspel v enem zamahu skozi maestralno igralsko kreacijo pri\u010darati celotno paleto razli\u010dnih emocij in bogastvo notranjega sveta, ki se skriva za obrazom, otrdelim od te\u017ee \u017eivljenjskih preizku\u0161enj. Skozi dostojanstvo, toplino in plemenitost, ki jo nosi njegov lik, nam je pribli\u017eal pretresljivo usodo neke skupnosti.\u00ab
– utemeljitev vesne za najbolj\u0161o glavno mo\u0161ko vlogo<\/p>\n

\u00bbBo\u017ei\u010deve Zgodbe, ki jih je navdihnila Levinova igra Rekvijem (ki so jo navdihnile tri zgodbe Antona P. \u010cehova), subtilno in nevsiljivo apostrofirajo nekatere akutne probleme na\u0161ih brezsr\u010dnih \u010dasov, ne lemigracije, temve\u010d tudi gibanje #MeToo \/…\/, zdravstveno reformo (kakovostno zdravstvo \u201cni za ljudi, kot sva midva, morda \u010dez 100 let, ko se bodo stvari normalizirale, morda tedaj, zdaj pa ne,\u201d pravi zdravnik) in socialno pusto\u0161enje neprofitabilnih, neperspektivnih, nekonkuren\u010dnih krajev, ne da bi nehale biti to, kar so \u2013bene\u010dijska verzija Malickovih Bo\u017eanskih dnevov, le da \u00bbzlato uro\u00ab N\u00e9storja Almendrosa zamenja mehka fotografija Ferrana Paredesa Rubia, filharmonijo Ennia Morriconeja pa theremin Hekle Magn\u00fasd\u00f3ttir. Za Zgodbe, kontemplativno ghost story, Bo\u017ei\u010dev prvenec, velja to, kar velja za Ivani\u0161inov Oroslan (pri katerem je bil direktor fotografije Bo\u017ei\u010d): kraji, na katere nih\u010de ve\u010d nera\u010duna, kraji brez prihodnosti, nevidni kraji, so neverjetno kineti\u010dni in \u0161e kako razpolo\u017eeni za film. In ja, Zgodbe bi lahko vrteli na double-billu z Oroslanom: oba filma se dogajata v slovenskih krajih, ki jih slovenski filmi \u0161e niso odkrili.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sanjska parabola o \u00bb\u017eivljenju in smrti v pozabljenih, zapu\u0161\u010denih krajih\u00ab. Celove\u010derni prvenec mladega slovenskega re\u017eiserja je z zadnjega Festivala slovenskega filma odnesel rekordnih enajst vesen, med njimi kipca za najbolj\u0161i celove\u010derec in najbolj\u0161o re\u017eijo ter nagrado ob\u010dinstva.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":144414,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/138264"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/144414"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=138264"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}