{"id":1372,"date":"2020-01-03T13:02:41","date_gmt":"2020-01-03T12:02:41","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/akvarij\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:47","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:47","slug":"akvarij","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/akvarij\/","title":{"rendered":"Akvarij"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Vihrava petnajstletnica Mia vedno zabrede v\u00a0te\u017eave. Odkar so jo izklju\u010dili iz \u0161ole, prijatelji pa se ne zmenijo zanjo, cele dneve pre\u017eivi med popivanjem in poplesavanjem po zapu\u0161\u010denem stanovanju v\u00a0zgornjem nadstropju bloka, v\u00a0katerem \u017eivi z\u00a0mlado mamo Joanne in mlaj\u0161o sestro. Ko pa mama pripelje domov svojega novega fanta, postavnega varnostnika Connorja, se Mii \u017eivljenje obrne na glavo. \u010ceprav je na za\u010detku do Connorja sovra\u017ena, je pod uporni\u0161ko krinko med njima jasno \u010dutiti privla\u010dnost.<\/p>\n<p>Portret uporni\u0161ke najstnice s\u00a0socialnega roba v\u00a0angle\u0161kem Essexu. Nepopustljivo iskren, brez moraliziranja in sentimentalnosti ter z\u00a0odli\u010dno ne\u0161olano igralko v\u00a0glavni\u00a0vlogi.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbNikomur iz filma nisem scenarija pokazala vnaprej. \u017delela sem snemati postopoma, da bi se zgodba vsakomur sproti razkrivala. To se mi je zdelo \u0161e zlasti pomembno za Katie, saj sem \u017eelela, da vedno ve, kje je. Poleg tega nisem hotela, da bi kdor koli svojim dejanjem dodajal kakr\u0161en koli pomen. Ker niso vedeli, kako se stvari razvijajo, so morali vsak trenutek raziskati tak\u0161en, kakr\u0161en je, in ni\u010d ve\u010d. Tako kot stvari te\u010dejo v\u00a0\u017eivljenju, verjetno. Nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo naslednjo uro, naslednji dan. \u017delela sem, da vsak trenutek ohrani to nedol\u017enost.\u00ab<br \/>Andrea Arnold, re\u017eiserka in scenaristka<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<\/strong><br \/>Andrea Arnold (letnik 1961), nekdanja britanska televizijska igralka, je leta 2007\u00a0presenetila svetovno filmsko srenjo s\u00a0celove\u010dernim prvencem <strong>Rde\u010da cesta<\/strong> (<strong>Red Road<\/strong>), ki ga je podpisala kot scenaristka in re\u017eiserka. <strong>Rde\u010da cesta<\/strong> je bila premierno predvajana v\u00a0glavnem tekmovalnem programu festivala v\u00a0Cannesu, kjer je prejela veliko nagrado \u017eirije, uspeh, ki ga je Andrea Arnold ponovila tudi z\u00a0<strong>Akvarijem<\/strong>, svojim drugim celove\u010dercem. Oba filma zaznamuje surov, naturalisti\u010den pristop do pere\u010dih socialnih problematik, v\u00a0ozadju katerega ti\u010dita redko videna empatija in globoko humanisti\u010dno prepri\u010danje avtorice, ki se tako suvereno vpisuje v\u00a0tisto tradicijo britanskega filma, ki so jo proslavili Lindsay Anderson, Tony Richardson, Ken Loach in Mike\u00a0Leigh.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbAndrea Arnold, britanska re\u017eiserka, avtorica presenetljivo naturalisti\u010dne, hardcore <strong>Rde\u010de ceste<\/strong>, v\u00a0kateri je glavna junakinja, poklicna voyeurka, nepozabno stopila v \u2018film\u2019, ki ga gleda, je menda Katie Jarvis, glavno igralko <strong>Akvarija<\/strong>, odkrila na \u017eelezni\u0161ki postaji, kjer se je ravno divje prepirala s\u00a0svojim fantom. Pred njo je stala sedemnajstletnica, ki se je ozirala v\u00a0gnevu\u00a0\u2013 popolna dedinja vseh tistih socrealisti\u010dnih in proletkultnih britanskih junakov in junakinj, ki so to po\u010deli v\u00a0\u0161estdesetih, recimo v\u00a0filmih <strong>Ozri se v\u00a0gnevu<\/strong>, <strong>V\u00a0soboto zve\u010der, v\u00a0nedeljo zjutraj<\/strong>, <strong>Okus po medu<\/strong>, <strong>Osamljenost teka\u010da na dolge proge<\/strong>, <strong>La\u017enivec Billy<\/strong> in <strong>Tudi to je ljubezen<\/strong>. Katie Jarvis je prizor z\u00a0\u017eelezni\u0161ke postaje prenesla v\u00a0vse segmente naturalisti\u010dnega, korpulentnega, eksplozivnega <strong>Akvarija<\/strong>, v\u00a0katerem se stalno ozira v\u00a0gnevu\u00a0\u2013 akvarijska utesnjenost med stene sivega, golega, enoli\u010dnega, zavr\u017eenega, toksi\u010dnega stanovanjskega kompleksa v\u00a0vzhodnem Londonu in nevroti\u010dne transe kakofoni\u010dne matere (Kierston Wareing), samohranilke na robu \u017eiv\u010dnega zloma, jo spreminja v\u00a0mani\u010dni fuck-off vulkan, jezno mladenko, ki ho\u010de postati plesalka, ker je to edini na\u010din, da izplava iz tega depresivnega akvarija, ki meji na vse slepe ulice tega sveta.\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilmski socialni realizem je nekaj, kar pozna danes v\u00a0kolikor toliko kontinuirani obliki samo britanska kinematografija. Seveda, zahvaljujo\u010d Kenu Loachu in Miku Leighu. A\u00a0tudi pri njima je trdi socialni realizem, kakr\u0161nega je poznala (predvsem literarna) umetnost prve polovice prej\u0161njega stoletja, bolj stranski produkt kot temeljna orientacija; ta je namre\u010d usmerjena v\u00a0psihologizacijo socialnih vpra\u0161anj\u00a0\u2013 in (zlasti pri Leighu) brez o\u010ditne levi\u010darske ideologije. Kljub temu njuni \u0161tevilni filmi, postavljeni najraje v\u00a0predmestja, ustvarjajo ugodno klimo za socialne observacije\u00a0\u2013 in si po\u010dasi ustvarjajo nadaljevalce. Najizrazitej\u0161a je morda Andrea Arnold, ki je s\u00a0stopnjevanim (socialnim) realizmom, se pravi naturalizmom, presenetila \u017ee ob prvem filmu <strong>Rde\u010da cesta<\/strong> pred dvema letoma, zato je bil uspeh njenega drugega filma skoraj pri\u010dakovan: nominiran je bil za evropski film leta, poleg tega je dobil lani v\u00a0Cannesu, tako kot \u017ee <strong>Rde\u010da cesta<\/strong>, nagrado \u017eirije. Pred sabo imamo torej profilirano avtorico (rojeno 1961), ki se je nedvomno podala na pot socialnega opazovanja sveta. <strong>Akvarij<\/strong> je postavljen v\u00a0londonsko predmestje in tak akvarij je kar lokacija sama: stanovanjsko naselje, revno grajeni blok s\u00a0skromnim bivali\u0161\u010dem in v\u00a0njem pusta dekli\u0161ka soba s\u00a0pogledom na dolgo\u010dasno predmestno scenerijo. V\u00a0bli\u017eini je zapu\u0161\u010deno zemlji\u0161\u010de, kjer \u017eivijo nomadski fantje s\u00a0staro belo kobilo. Vendar Arnoldovi ne gre za tematizacijo sodobne rev\u0161\u010dine, ampak za tanko\u010duten in minimalisti\u010den prikaz razrednega vpra\u0161anja. \/\u2026\/ Film, v\u00a0katerem sta ugla\u0161ena pridu\u0161en socialni bes in temna poeti\u010dnost dozorevajo\u010de punce.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Kol\u0161ek,\u00a0<em>Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Dobitnik nagrade \u017eirije v Cannesu 2009 je portret uporni\u0161ke najstnice s\u00a0socialnega roba v\u00a0angle\u0161kem Essexu. Nepopustljivo iskren, brez moraliziranja in sentimentalnosti ter z\u00a0odli\u010dno ne\u0161olano igralko v\u00a0glavni\u00a0vlogi.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1373,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1372"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1373"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1372"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}