{"id":136509,"date":"2020-10-05T13:07:09","date_gmt":"2020-10-05T11:07:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/oh-mercy\/"},"modified":"2020-10-05T13:32:08","modified_gmt":"2020-10-05T11:32:08","slug":"milost","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/milost\/","title":{"rendered":"Milost"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Bo\u017ei\u010dna no\u010d v Roubaixu. Policijski na\u010delnik Daoud kri\u017eari skozi mesto, v katerem je odra\u0161\u010dal. Gore\u010di avtomobili, nasilni obra\u010duni \u2026 Njegova ekipa, ki se ji je nedavno pridru\u017eil sve\u017ee diplomirani Louis Coterelle, raziskuje primer umorjene starke. Zasli\u0161ani sta njeni sosedi, mladi ljubimki Claude in Marie. Dekleti sta revni, zasvojeni \u2026<\/strong><\/p>\n

Po resni\u010dnem zlo\u010dinu posneti film noir<\/em>, v katerem re\u017eiser Arnaud Desplechin (Bo\u017ei\u010dna zgodba<\/strong>, Jimmy P<\/strong>.) in njegov glavni junak, policijski na\u010delnik Daoud, i\u0161\u010deta svetlobo v \u010dloveku. <\/strong><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb‘Cinefil sem bil \u017ee kot otrok in od otro\u0161kega igri\u0161\u010da naprej sem zavra\u010dal dru\u017ebo. Ampak mislim, da sem se s filmom nau\u010dil sprejemati svet.’<\/em> To je moj nepopolni zapis besed Sergea Daneyja, ki sem ga neko\u010d sli\u0161al na radiu. Ta stavek je bil dolga leta moje vodilo.
Vsi ali skoraj vsi moji filmi so bili romanti\u010dni. Preve\u010d! In prav tega ‘preve\u010d’ sem si \u017eelel.
Danes pa ho\u010dem posneti film, ki bi bil zvest resni\u010dnosti, v vseh pogledih. Film, ki bi se vrnil k surovemu materialu in ki bi lahko \u2013 skozi umetnost igre \u2013 za\u017earel.
Kot napoveduje prolog scenarija, nisem hotel ni\u010desar prepustiti domi\u0161ljiji, ni\u010d si nisem hotel izmi\u0161ljevati. \u017delel sem le dati novo obliko podobam, ki sem jih pred desetimi leti videl na televiziji in me preganjajo vse odtlej.
In zakaj mi te podobe ne gredo iz misli? Ker se obi\u010dajno lahko poistovetim le z \u017ertvami. Nasilne\u017eev ne maram preve\u010d. Tokrat pa sem prvi\u010d in edinkrat v \u017eivljenju v dveh zlo\u010dinkah uzrl sestri.
V surovih besedah \u017ertev in napadalk sem hotel poiskati \u010disto poezijo. Zame je bilo to sveto gradivo; besedilo, ki ne bo nikoli iz\u010drpano.
Kot opazovalca me vsaki\u010d znova pretrese krivda in otro\u0161tvo teh dveh morilk.
Ko sem se ukvarjal s transkripcijo in urejal gradivo, mi je ves \u010das prihajala na misel knjiga Zlo\u010din in kazen<\/em>. Muke Razkolnikova so muke teh dveh izob\u010denk.
Prav zares: ‘Sploh ni besed za so\u010dutje, ki se skriva v srcu ljubezni.’<\/em>
Kot re\u017eiser raziskujem, kako snemati in re\u017eirati \u2013 kako bodo igralci odigrali tak\u0161ne vloge. Verjamem, da lahko polo\u017eaj kamere in igra igralcev prika\u017eeta najgloblje bole\u010dine du\u0161e.
To je mo\u010d inkarnacije, ki je lastna filmu.
Velika prednost fikcije je, da je potencialno zrcalo resni\u010dnosti.
Med podobami, na katerih temelji moj film, so me brez dvoma najbolj prevzeli obrazi \u017eensk. Zlo\u010dink in \u017ertev. Stare Lucette, mlade \u017ertve posilstva, njene prijateljice, mlade ube\u017enice in nazadnje dveh morilk, ki sta me potegnili v vrtinec groze …
Skozi \u017eivljenje na policijski postaji v Roubaixu sem tako sku\u0161al naslikati portret \u2013 neizbe\u017eno pomanjkljiv \u2013 dana\u0161njega stanja \u017eensk.
Pri ustvarjanju me je vodil en sam film: Hitchcockov Po nedol\u017enem obsojeni<\/strong> (The Wrong Man). \u010casopisna zgodba, prikazana v vsej svoji brutalnosti, goloti, skrivnostnosti. Skrivnost resnice. Kot vemo, je Hitchcock svojo obsedenost z realizmom prignal do te mere, da je snemal na resni\u010dnih prizori\u0161\u010dih in resni\u010dne pri\u010de postavil v vloge samih sebe.
Sam si nisem drznil slediti mojstrovi poti. Razmi\u0161ljal sem takole: verjamem, da bo pri\u0161el dan, ko bom znal zre\u017eirati te besede in posneti igralce, ki bodo besede vzeli za svoje, nato pa jih vrnili gledalcem. Ko se bom lahko poklonil trivialnosti teh besed \u2013 ali pa njihovi skrivnostnosti. In ko bom lahko s pomo\u010djo filma prikazal veli\u010dino fikcije o uni\u010denih \u017eivljenjih v opusto\u0161enem kraju. To je poni\u017een projekt. Ob njegovi ambicioznosti se mi zvrti v glavi. A prav ta izziv sem hotel sprejeti.
V srcu filma je vpra\u0161anje ne\u010dlove\u0161kosti. Kaj je \u010dlove\u0161ko, kaj ni ve\u010d \u010dlove\u0161ko? Skozi o\u010di in\u0161pektorja Daouda je vse globoko \u010dlove\u0161ko. Tako trpljenje kot zlo\u010din.
\/\u2026\/ Kaj poganja Bourvila v Rde\u010dem krogu<\/strong>? Izjava njegovega nadrejenega: vsi ljudje so krivi. Kaj poganja Fran\u00e7oisa P\u00e9riera v Samuraju<\/strong>? Gola prezenca igralca, njegova pozornost do gibov.
In prav temu lakonizmu in pozornosti sem se hotel posvetiti.
Daoud je oko in uho. Vidi svet in ga sprejema. Tako, kot me je u\u010dil Serge Daney.\u00ab
– Arnaud Desplechin<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFilm povsem jasno pripada \u017eanru detektivke. Z opisovanjem vsakdanjega \u017eivljenja policistov na neki postaji ter preiskovalnih metod karizmati\u010dnega in intuitivnega policijskega komisarja, zadol\u017eenega za ve\u010d primerov, se Milost<\/strong> nedvoumno vpisuje v tradicijo francoskega filma. Izostreni \u010dut za \u010dlove\u0161ko vedenje in pristnost likov spomnijo na Jean-Pierra Melvilla in Georgesa Simenona \/\u2026\/. Re\u017eiser nam z osredoto\u010denjem na nerazumni umor stare \u017eenske ponudi refleksijo o zlu, zlo\u010dinu in usmiljenju. Storilcem in \u017ertvam, intimno povezanim z isto moralno in materialno bedo, nameni enako pozornost. To je portret sveta v krizi, ki si zastavi eno samo nalogo: zlo\u010dincem vrniti \u010dlove\u010dnost. Vse ka\u017ee, da se Milosti<\/strong> obeta zavidanja vredna usoda: zdru\u017eiti ljubitelje detektivk in ob\u010dudovalce enega najbolj\u0161ih francoskih cineastov na\u0161ega \u010dasa.\u00ab
– Olivier P\u00e8re, Arte<\/em><\/p>\n

\u00bbNenavaden policier<\/em>, ki na zanimiv na\u010din obra\u010da nekatere konvencije kriminalnega filma. \/\u2026\/. V ve\u010dini policijskih filmov je pravica stvar ma\u0161\u010devanja (‘Tokrat je zadeva osebna’), zato le redko naleti\u0161 na tak\u0161nega o usmiljenju. La\u017ei in napa\u010dne spomine, ki podalj\u0161ujejo preiskavo, Daoud sprejema s tihim so\u010dutjem. Film postopnih razkritij, kakr\u0161en je Milost<\/strong> \u2013 naj bo \u0161e tako brezhibno zasnovan in zre\u017eiran \u2013, je v veliki meri odvisen od igralskih nastopov. In Desplechinovi igralci (Roschdy Zem kot potrpe\u017eljivi Daoud, L\u00e9a Seydoux kot Claude, Antoine Reinartz kot Coterelle) so vsi po vrsti izjemni.\u00ab
– David Bordwell, Observations on Film Art<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ sugerirati, da je na najbolj krutih ulicah Francije mogo\u010de najti nekak\u0161no lepoto, se morda zdi pretenciozno; za film, ki temelji na surovi reporta\u017ei, pa morda celo neprimerno. A Desplechinu se posre\u010di, in to brez pi\u010dice njegovega obi\u010dajnega filmskega dandizma; zame je bilo to preprosto eno najbolj prijetnih presene\u010denj leto\u0161njega Cannesa. \/\u2026\/ V izjavi za tisk Desplechin navaja \/\u2026\/ pokojnega francoskega kritika Sergea Daneyja, ki je neko\u010d izjavil: ‘Cinefil sem bil \u017ee kot otrok in od otro\u0161kega igri\u0161\u010da naprej sem zavra\u010dal dru\u017ebo. Ampak mislim, da sem se s filmom nau\u010dil sprejemati svet.’<\/em> Milost<\/strong> je prav gotovo film, s katerim se re\u017eiser eksplicitno pomiri s svetom \u2013 in to na zelo oseben na\u010din.\u00ab
Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ film, ki preiskuje globine \u010dlove\u0161ke narave, medtem ko nastavlja zrcalo dru\u017ebi; film, v katerem imata dobrota in plemenitost zadnjo besedo. \/\u2026\/ ‘Sploh ni besed za so\u010dutje, ki se skriva v srcu ljubezni.’<\/em> Bi lahko bile te Yeatsove besede \/\u2026\/ ena in edina morala Milosti<\/strong>? Morda pa bi bilo bolje re\u010di, da je umetnost obeh D-jev, Daouda in Desplechina, umetnost razumevanja, pri kateri sta zakon in zlo\u010din samo dve plati dru\u017ebe, ki postane en sam svet, \u010de se z njo odkrito soo\u010dimo.\u00ab
– Luc Chessel, Lib\u00e9ration<\/em><\/p>\n

\u00bbArnaud Desplechin je novi mojster policijskega trilerja. \/\u2026\/ Odli\u010den noir<\/em> in pravi avtorski film.\u00ab
– Louis Guichard, T\u00e9l\u00e9rama<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cas je za detajle, branje travm, dekonstrukcijo psihologije, niansiranje motivacij in napetosti, osvetljevanje senc in ra\u0161omonsko reinterpretacijo kaosa – in \u00bbreda\u00ab, ki ga je v kriminalu ve\u010d kot v recesijski, skrizirani, zapu\u0161\u010deni, razla\u0161\u010deni, postresni\u010dni dru\u017ebi. Daoud spet ne bo spal. Milost<\/strong>, ki bi jo lahko vrteli na double-billu z Lvjevimi Nesre\u010dniki<\/strong>, je navdihnil Boucaultov doku Roubaix, commissariat central<\/strong>, ki je leta 2008 razkril vso bedo \u00bbnovega\u00ab Roubaixa, toda navdihnile so jo tudi ameri\u0161ke proceduralne poldokumentarne kriminalke iz petdesetih let – Desplechin je omenjal Hitchcockovega Napa\u010dnega mo\u017ea<\/strong>, alias Po krivem obto\u017eenega<\/strong>, a omenil bi lahko tudi Dassinovo Golo mesto<\/strong> ali Karlsonovo Zgodbo iz Phenix Cityja<\/strong>. V nobenem smislu pa ne pu\u0161\u010da dvoma: kapitalizem se je zlomil, dru\u017eba je razpadla, ulice je zalil mrak, proletariat je vrglo s te\u010dajev – ni\u010d ve\u010d ga ne more organizirati in mobilizirati. Skupno dobro je postal kriminal, vzporedni trg, vzporedni na\u010din pre\u017eivetja.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Po resni\u010dnem zlo\u010dinu posneti film noir, v katerem re\u017eiser Arnaud Desplechin (Bo\u017ei\u010dna zgodba, Jimmy P.) in njegov glavni junak, policijski na\u010delnik Daoud, i\u0161\u010deta svetlobo v \u010dloveku.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":140431,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/136509"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/140431"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=136509"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}