{"id":136442,"date":"2020-01-03T13:02:39","date_gmt":"2020-01-03T12:02:39","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/alice-in-zupan\/"},"modified":"2020-01-03T13:45:05","modified_gmt":"2020-01-03T12:45:05","slug":"alice-in-zupan","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/alice-in-zupan\/","title":{"rendered":"Alice in \u017eupan"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u017dupan mesta Lyon, Paul Th\u00e9raneau, ni v najbolj\u0161i formi. Po tridesetih letih v politiki je ostal brez idej. \u00bbPo\u010dutim se kot dirkalni avto z mo\u010dnim motorjem, ki mu je zmanjkalo goriva.\u00ab <\/em>Da bi premagal te\u017eavo, najame mlado filozofinjo Alice Heimann. <\/em>Med dvema popolnoma razli\u010dnima \u010dlovekoma se razvije dialog, ki ju zbli\u017ea in postavi pod vpra\u0161aj njuna prepri\u010danja.<\/p>\n

Pronicljiv, duhovit in nadvse aktualen film, ki zastavlja vpra\u0161anje: ali politiki manjka filozofije?<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZakaj tisti, ki ukrepajo, ne razmi\u0161ljajo, in zakaj tisti, ki razmi\u0161ljajo, ne ukrepajo? \/\u2026\/ V jedru velikih ameri\u0161kih politi\u010dnih filmov je vedno utopi\u010dna ideja o demokraciji, v kateri lahko \u010dlovek razmi\u0161lja, debatira in deluje. Dandanes pa se zdi, da med razmi\u0161ljanjem, debatiranjem in delovanjem sploh ni ve\u010d nobene povezave. To pa je za demokracijo usodno in moj film govori prav o tem. \u017dupan je nekdo, ki deluje brez razmi\u0161ljanja; v trenutku, ko za\u010dne razmi\u0161ljati, pa je ogro\u017eena njegova sposobnost delovanja. Moj film govori o krizi demokracije. Mislim, da se pribli\u017eujemo koncu nekega ciklusa, in prikazal bi rad ko\u010dljivi trenutek, v katerem se nahajamo. Politiki ravnajo, kot da imajo \u0161e vedno prostor za manevriranje, in dr\u017eavljani se vedejo, kot da zadostuje le nekaj preprostih dejanj, pa se bodo lahko vrnili v prej\u0161nje stanje Zgodovine \u2013 stanje, s katerim pravzaprav sploh niso bili zadovoljni. Zdi se mi, da do\u017eivljamo nekaj povsem novega \u2013 nekaj, kar je povezano predvsem z okoljskim vpra\u0161anjem. Ta trenutek krize utele\u0161a \u017eupan. \/\u2026\/ Menim, da je bolje, \u010de film stoji na dveh temeljih. Imeti mora intelektualno plat \u2013 v mojem filmu jo predstavljajo Orwell, La Fontaine, Rousseau in tako naprej \/\u2026\/, a imeti mora tudi bolj poljudno plat \u2013 in za ta film sem izbral bulvarsko gledali\u0161\u010de Sache Guitryja, enega mojih najljub\u0161ih re\u017eiserjev. Sku\u0161al sem najti ravnovesje med obema pristopoma.\u00ab
– Nicolas Pariser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Nicolas Pariser (rojen v Parizu leta 1974) se je po \u0161tudiju prava, filozofije ter zgodovine umetnosti in filma ukvarjal s filmsko kritiko. Po treh uspe\u0161nih kratkometra\u017ecih je leta 2015 posnel celove\u010derni prvenec Le Grand jeu<\/strong> in zanj med drugim prejel nagrado Louisa Delluca. Alice in \u017eupan<\/strong> je re\u017eiserjev drugi celove\u010derni film.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u017divahno, sme\u0161no in ganljivo raziskovanje na\u0161ega na\u010dina \u017eivljenja skozi filter dveh generacij. Gostobeseden na najbolj\u0161i mo\u017een na\u010din; sofisticiran, a dostopen in zabaven film, ki daje tudi misliti.\u00ab
– Lisa Nesselson, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bbIzjemno podrobna in zanimiva \u0161tudija teme javnega interesa, ki jo je na prvi pogled zelo te\u017eko prenesti na film, zlasti ker se re\u017eiser izogne zapletanju zgodbe z dramati\u010dnimi pripovednimi zasuki. Nicolasu Pariserju uspe brez vsakr\u0161nega poenostavljanja prikazati razli\u010dne obraze demokracije v krizi. Izrazito verbalen film \/\u2026\/ se odvija gladko in ne brez humorja, zahvaljujo\u010d globini dialogov, ki jih odli\u010dno interpretirata protagonista. \/\u2026\/ Lep primer vedno dobrodo\u0161lega prostora za razmi\u0161ljanje, ki ga lahko film ustvari pod povr\u0161jem tanko\u010dutne in inteligentne komedije.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbJasna mizanscena, navdihnjena z Rohmerjem in Guitryjem, ponudi igralcem odli\u010dno prilo\u017enost, da se izka\u017eejo \u2013 in Ana\u00efs Demoustier blesti kot le redko. A najve\u010dji u\u017eitek filma je Fabrice Luchini, ki se kon\u010dno re\u0161i karikature samega sebe, na katero ga je obsodilo zadnjih dvajset ali trideset let televizijskih in filmskih vlog, ter se znova razkrije kot izjemen igralec tihe inteligence, kakr\u0161nega smo pogre\u0161ali.\u00ab
– Julien Gester, Lib\u00e9ration<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cistost mizanscene, preciznost dialogov in odli\u010dni igralski nastopi se zdru\u017eijo v luciden in pretanjen film, ki pove veliko o kruti kompleksnosti situacije. Z eno besedo: biser.\u00ab
– Jacques Mandelbaum, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbSe \u0161e spomnite Reinerjeve romanti\u010dne komedije Ameri\u0161ki predsednik<\/strong>? In Morettijeve dramedije Imamo pape\u017ea<\/strong>? Predstavljajte si rohmerjevski remiks teh dveh filmov v \u010dasu, ko evropska levica omedleva v senci hitro rasto\u010dega populizma, pa dobite francosko politi\u010dno komedijo Alice in \u017eupan<\/strong>. \/…\/ \u00bbPomagajte mi, da bom spet mislil!\u00ab Lyonski \u017eupan, prepri\u010dan, da potrebujemo \u00bbnovo zgodbo o demokraciji\u00ab, je popolna metafora evropske levice, ki je ostala brez idej in brez mo\u010di – metafora evropskih socialistov, ki ne morejo ve\u010d misliti in ki ne vedo, kaj bi po\u010deli. Ko Alice spozna \u017eupanove simpatizerje, \/…\/, se zave razse\u017enosti slepe ulice, a tudi sam \u017eupan \u00bbmesta na levi\u00ab, parodija Rousseaujevega \u00bbsamotnega sprehajalca\u00ab, \/…\/, je utrujen od zgodovine in tega, da ne ve, kaj bi, obenem pa je za name\u010dek \u0161e povsem izgubljen med novimi \u00bbizzivi\u00ab, ki davijo levico. \/…\/ \u00bbBrezpla\u010dne energije, na kateri sta temeljila na\u0161a \u017eivljenjski standard in socialna dr\u017eava, je konec\u00ab, pravi Alice. Kako boste levi\u010darje prepri\u010dali, da naj bodo zdaj progresivni na omejen na\u010din? In kako bodo levi\u010darji ljudstvo prepri\u010dali, da bo treba \u017eiveti s pomanjkanjem – in da je pri\u0161el \u00bb\u010das skromnosti\u00ab? Na volilno zmago ne bodo mogli ra\u010dunati, mar ne? To levico – in nemara sodobno politiko sploh – spreminja v Melvillovega pisarja Bartlebyja, ki ponavlja: ‘Raje bi, da ne.’\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbFrancoski film Alice in \u017eupan<\/strong> scenarista in re\u017eiserja Nicolasa Pariserja je pravzaprav konverzacijska drama, ki sicer nima ni\u010desar skupnega s komedijo zme\u0161njav, to bi navsezadnje lahko bila, vendar njegova temeljna dinamika izhaja iz nesporazuma ali napa\u010dne predpostavke. In sicer da so v politiki potrebne ali celo za\u017eelene ideje. \u010ceprav se fabula razvija iz tega zapleta, pa film vendarle ni povsem naiven in se skozi plastenje prizorov prebije do spoznanja, da so ideje v resnici odve\u010d ali \u0161kodljive, da vse najbolje deluje, \u010de jih v politiki pravzaprav ni. \/…\/ Delo je simpati\u010dno uravnote\u017eeno med recimo temu intelektualnim in profanim in zato malo spominja na Rohm\u00earjeve filme. V njem je tudi odmerek prefinjenega humorja, ki dose\u017ee vrhunec v skupinskem slu\u017ebenem obisku Wagnerjeve opere Rensko zlato, to pa ni povsem brez povezave z vsebino filma. A po drugi strani sta ta kultiviranost in artikuliranost prikazanih likov dobesedno v popolnem nasprotju z vulgarno resni\u010dnostjo politike in politikov, ki smo ji pri\u010da. Morda se pa prav v tem neskladju skriva kriti\u010dna ost filma.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbZdaj je najbr\u017e \u017ee treba povedati, v kak\u0161nem filmu smo se zna\u0161li. \u017dupan v nekem trenutku pozno pono\u010di povabi Alico v svojo pisarno. No, pa smo tam. Ne, nismo. Nobene romance ali \u010desa podobnega ne bo, \u0161e naprej se bomo pogovarjali o idejah. To je od za\u010detka do konca konverzacijskifilm, v katerem niti edini posteljni trenutek (in povrhu \u0161e povsem be\u017een) ne mine brez debate. \u010ce je bilo njegovo izhodi\u0161\u010de \u00bbpomanjkanje idej\u00ab, je to preobrnil v pravo poplavo \u00bbidej\u00ab ali, bolje, dialogov, replik, izjav. Vse morda niso na ravni tiste, ki jo Ali\u010din prijatelj izre\u010de o svoji partnerici, \u00bbapokalipti\u010dni\u00ab umetnici, namre\u010d \u00bbali zaradi norosti ne more videti resnice ali pa je znorela, ker je videla resnico\u00ab, za to pa se vsem drugim
poznajo podobne, \u010deprav manj hude, bolj banalne zagate. \/…\/ \u010ce je bila to \u00bbizvirna ideja\u00ab filma, se mu je vsekakor dobro posre\u010dila: prikazati politi\u010dno brezidejnost. Ta pa\u010d nastopi, ko je razgla\u0161en ‘konec ideologij’.\u00ab\u00a0
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pronicljiv, duhovit in nadvse aktualen film, ki zastavlja vpra\u0161anje: ali politiki manjka filozofije?<\/p>\n","protected":false},"featured_media":139939,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/136442"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/139939"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=136442"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}