{"id":136441,"date":"2020-01-09T13:44:45","date_gmt":"2020-01-09T12:44:45","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/pritisk\/"},"modified":"2020-01-09T14:02:07","modified_gmt":"2020-01-09T13:02:07","slug":"pritisk","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pritisk\/","title":{"rendered":"Pritisk"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Na za\u010detku filma lastnik kavarne v Torontu pove: najhuj\u0161a stvar, ki lahko doleti tvojo sosesko, je odprtje trgovine z vintage<\/em> obla\u010dili. Kmalu bodo sledili trendovske restavracije in bari \u2013 in ne bo trajalo dolgo, ko bodo ulice preplavili turisti. Vsako drugo stanovanje bo na Airbnbju, in \u0161e preden se bo\u0161 zavedel, bo tvoja soseska podlegla gentrifikaciji. Saskia Sassen pa nemudoma doda: ko bi \u0161lo le za gentrifikacijo \u2026<\/p>\n

Stanovanje je za ve\u010dino izmed nas prostor, ki ga sku\u0161amo spremeniti v dom. Investicijske dru\u017ebe pa v nepremi\u010dnini vidijo prilo\u017enost za dober \u2013 in hiter \u2013 zaslu\u017eek. Strokovnjaki to imenujejo \u00bbfinancializacija\u00ab stanovanjskega trga. A med stanovanjem kot tr\u017enim blagom in zlatom kot tr\u017enim blagom je velika razlika. \u00bbZlato ni \u010dlovekova pravica, medtem ko stanovanje je,\u00ab<\/em> pravi Leilani Farha, poro\u010devalka Zdru\u017eenih narodov za pravico do ustreznega bivali\u0161\u010da.
Investitorjev ne zanimajo ljudje, ki prebivajo v njihovih mo\u010dno precenjenih stanovanjih, \u0161e manj pa se zmenijo za vplive svojih investicij na urbano okolje. Njihova glavna (ali pa edina) skrb je tr\u017ena vrednost nepremi\u010dnine. Ti anonimni lastniki stanovanj, ki najpogosteje ostajajo prazna, naglo spreminjajo na\u0161a mesta v kraje, kjer ni mogo\u010de \u017eiveti.<\/p>\n

Pronicljiv uvid v mehanizem globalne stanovanjske krize odgovarja na vpra\u0161anje, zakaj si kar naenkrat ne moremo ve\u010d privo\u0161\u010diti \u017eivljenja v lastnem mestu, kdo na\u0161im skupnostim krade du\u0161o in kaj lahko storimo, da si mesto priborimo nazaj.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV moji barviti, priseljenski \u010detrti v Malm\u00f6ju na \u0160vedskem je bilo od nekdaj sli\u0161ati besedo gentrifikacija. Pred dvajsetimi leti sem ustanovil skupino, ki je hotela novo in bolj\u0161o \u0161olo, varnej\u0161e ulice, ni\u010d ve\u010d kriminala, ni\u010d injekcijskih igel na otro\u0161kih igri\u0161\u010dih. Kmalu sem ugotovil, da so na\u0161a prizadevanja spodbujala gentrifikacijo. Ko smo se mi, skupina uspe\u0161nih dru\u017ein, odlo\u010dili ostati, so se cene nepremi\u010dnin dvignile. Kljub temu ho\u010dem verjeti, da so ljudje, ki bi radi naredili svoj del mesta bolj\u0161i in varnej\u0161i, pozitivna sila v dru\u017ebi. \/\u2026\/ Pritisk<\/strong> govori o mestih, ki ne delujejo ve\u010d v korist svojih prebivalcev. \/\u2026\/ Mesta postajajo vse bolj podobna letali\u0161\u010dem. \/…\/ Trgovska ponudba nima lokalnega zna\u010daja. Rojeva se nov tip mesta, ki ubija staro mesto. Za vse nas pa to seveda pomeni, da nam je vedno te\u017eje kupiti stanovanje. Mesto je vse manj v lasti me\u0161\u010danov. Pred petdesetimi leti je bilo sedemdeset odstotkov hi\u0161 v lasti ljudi, ki so v njih \u017eiveli. \/…\/ Zdaj smo mogo\u010de na petdesetih odstotkih. \/…\/ Preostanek mesta je v rokah finan\u010dnih institucij in drugih finan\u010dnih igralcev. \u010ce se trg sesuje, se fantje, ki ustvarjajo vse te kup\u010dije, ugreznejo v zemljo. Svoj zaslu\u017eek so \u017ee ustvarili. To je tisto, kar Saskia Sassen primerja z rudarjenjem. Ko ti fantje po\u010drpajo denar, odidejo; preprosto gredo naprej in va\u0161o sosesko pustijo oropano vseh virov. To je zelo agresiven proces. \/…\/ V filmu Kolesa in avtomobili, skupaj na cesti <\/strong>je kolo slu\u017eilo kot orodje za ustvarjanje romantike, nekaj, s \u010dimer sem filmu narisal nasmeh na obraz. Tudi zdaj sem moral najti nekaj, kar bi slu\u017eilo kot kontrapunkt Blackstonu, in takoj sem pomislil na skupnost. Podobe skupnosti ustvarijo tisti mali nasmeh, tisti drobec upanja.\u00ab
– Fredrik Gertten<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
http:\/\/www.unhousingrapp.org\/the-shift<\/a>
http:\/\/zadrugator.org<\/a><\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Fredrik Gertten (rojen leta 1956 v Malm\u00f6ju na \u0160vedskem) je sprva delal kot tuji dopisnik in kolumnist razli\u010dnih medijev v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in Evropi. Zadnjih nekaj let dela kot re\u017eiser in producent. Zanimanje mednarodne javnosti je vzbudil z dokumentarcem Bananas!*<\/strong> (2009) o boju nikaragovskih sadjarjev proti mednarodni korporaciji Dole \u2013 po predvajanju filma se je na \u0160vedskem pove\u010dala prodaja banan iz pravi\u010dne trgovine s 5 na 50 odstotkov. Zaradi filma je Dole re\u017eiserju grozil s to\u017ebo, kar je Gertten kasneje prikazal v filmu Na bananinem olupku<\/strong> (Big Boys Gone Bananas, 2012). Na slovenski televiziji smo si lahko ogledali njegov film o problematiki prometne zasi\u010denosti mest Kolesa in avtomobili, skupaj na cesti <\/strong>(Bikes vs Cars, 2015), na Mednarodnem film festu v Kranjski gori pa biografski dokumentarec o nogometa\u0161u Zlatanu Ibrahimovi\u0107u Postati Zlatan<\/strong> (Becoming Zlatan, 2016). Leta 2017 je za svoje delo na podro\u010dju dokumentaristike prejel \u010dastni doktorat Fakultete za kulturne in dru\u017ebene \u0161tudije Univerze v Malm\u00f6ju.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbGerttenova presunljiva raziskava globalne stanovanjske krize se gleda kot v resni\u010dni svet postavljen triler zarote z navdihujo\u010do glavno junakinjo.\u00ab
– Demetrios Matheou, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017divahen, dostopen dokumentarec o globalni stanovanjski krizi bi moral ob\u010dinstvo izzvati, razjeziti in ga opremiti s celo vrsto tem za pogovor. \/…\/ Potencialno depresivna snov je podana lahkotno in z dobrodo\u0161lo merico humorja.\u00ab
– Allan Hunter, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbPritisk<\/strong> ne skriva svojega politi\u010dnega stali\u0161\u010da \/…\/. ‘Z uni\u010denjem sveta lahko zaslu\u017eite,’ re\u010de ekonomist Joseph Stiglitz, ‘in s tem je nekaj narobe.’ A tudi \u010de pustimo ob strani vpra\u0161anje, kaj je prav in kaj narobe, nam film ponudi fascinanten uvod v vpra\u0161anje, zakaj cene nepremi\u010dnin v mestih, pa naj gre za Toronto ali Vancouver, Berlin ali Barcelono, \u0161e naprej letijo v nebo. V svojem blago optimisti\u010dnem zaklju\u010dku celo predlaga na\u010din, kako to spremeniti.\u00ab
– Chris Knight, National Post<\/em><\/p>\n

\u00bbZ vklju\u010ditvijo primerov iz tako velikega \u0161tevila mest nam film poka\u017ee, kako \u0161okantno so te\u017eave, s katerimi se spopadamo v Kanadi, podobne tistim, s katerimi se soo\u010dajo mesta po vsem svetu: veliki igralci finan\u010dnega trga, kot je zasebno kapitalsko podjetje Blackstone, vse bolj prevzemajo nadzor nad trgom nepremi\u010dnin. Podobne te\u017eave pa pomenijo tudi, da lahko uporabimo podobne re\u0161itve. Kot ves \u010das poudarja Leilani Farha, moramo potrebo po ustreznem bivali\u0161\u010du obravnavati kot \u010dlovekovo pravico in ne kot tr\u017eno blago.\u00ab
– Samantha Edwards, NOW Toronto<\/em><\/p>\n

\u00bbSrce tega vznemirljivega, nepopustljivega in zaskrbljujo\u010dega dokumentarca \/…\/ so strastni prebivalci, ki se ogor\u010deni nad ropanjem skupnosti borijo proti ‘nazadnja\u0161kemu, pokvarjenemu in na la\u017eeh temelje\u010demu sistemu’. Protesti me\u0161\u010danov, ki vznikajo od Berlina do Barcelone, dajejo upanje, a prav lahko se zgodi, da boste ob koncu tega prikaza ob\u010dutili potrebo po vsaj enem od tistih \u0161tiriindvajsetih \u0161ilc \u017eganja, ki jih v otvoritvenem prizoru filma na pult zlo\u017ei natakar iz Toronta, da bi pogasili pravi\u010dni\u0161ki srd, ki ga bo film zagotovo izzval.\u00ab
– Mark Cubey, Mednarodni filmski festival na Novi Zelandiji<\/em><\/p>\n

\u00bbToda \u201cljudje s slogom\u201d niso najhuj\u0161e zlo za sosesko in cene stanovanj – obstaja huj\u0161e zlo. In to po\u0161ast, ki je ugrabila stanovanjski trg, sku\u0161a v dokumentarcu Pritisk<\/strong> detektirati in locirati Leilani Farha, neutrudljiva kanadska odvetnica in aktivistka, posebna poro\u010devalka Zdru\u017eenih narodov, ki stanovanje razume kot temeljno \u010dlovekovo pravico in ki prepotuje svet, \/…\/, da bi odkrila, zakaj so stro\u0161ki najemnin povsem zasen\u010dili pla\u010de. In zakaj so dobi\u010dki povsem zasen\u010dili \u010dlovekovo pravico do dostojnega stanovanja. \/…\/ Pritisk<\/strong> je po malem hommage klasiki Roger in jaz<\/strong> (1989), v kateri je Michael Moore zaman lovil Rogerja Smitha, direktorja General Motorsa, ki je iz Flinta (Michigan) tovarne preselil v tretji svet, delavce pa zmetal na ceste – Leilani Farha zaman lovi Stephena Schwarzmana, direktorja Blackstonea, ki ljudi me\u010de na ceste. \u010ce vas ta doku ne bo razka\u010dil, potem ste mrtvi. In \u010de niste mrtvi, se boste vpra\u0161ali to, kar se vpra\u0161a nizozemska sociologinja Saskia Sassen: \u201cA mi mora v moji soseski kavo res postre\u010di multinacionalka?\u201d Vpra\u0161ali pa se boste tudi: ali se je recimo Ljubljana pridru\u017eila svetovnim mestom (Amsterdamu, Berlinu, \u017denevi, Seulu, Parizu, Barceloni, Montrealu ipd.), ki so za\u010dela boj proti komodifikaciji in financializaciji stanovanj?\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbPritisk<\/strong>\u00a0je akutno aktualen film. Gertten starta s stali\u0161\u010da popolnega laika in izbira sogovornike, ki znajo mehanizme v ozadju stanovanjskih balonov podati na razumljiv na\u010din, ter nas na pot spoznanja po\u0161lje z navdihujo\u010do sopotnico, ki v gledalcu prebuja aktivisti\u010dni srd. Film skratka, ki ga je nujno videti. Ne toliko zaradi njegove umetni\u0161ke vrednosti, ampak iz \u010diste dru\u017ebene odgovornosti.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pronicljiv uvid v mehanizem globalne stanovanjske krize odgovarja na vpra\u0161anje, zakaj si kar naenkrat ne moremo ve\u010d privo\u0161\u010diti \u017eivljenja v lastnem mestu, kdo na\u0161im skupnostim krade du\u0161o in kaj lahko storimo, da si mesto priborimo nazaj.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":140050,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/136441"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/140050"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=136441"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}