{"id":1356,"date":"2020-05-14T09:51:10","date_gmt":"2020-05-14T07:51:10","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/doktrina-soka\/"},"modified":"2020-05-14T10:02:10","modified_gmt":"2020-05-14T08:02:10","slug":"doktrina-soka","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/doktrina-soka\/","title":{"rendered":"Doktrina \u0161oka"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Dokumentarna razli\u010dica istoimenske knji\u017ene uspe\u0161nice Naomi Klein poudarja glavne vidike avtori\u010dine \u0161tudije, ki problematizira porast \u00bbkapitalizma katastrofe\u00ab, ekonomske teorije Miltona Friedmana oziroma t. i. Chicago Boys, ki je promovirala prosti trg za vsako ceno, po potrebi tudi z\u00a0izdatno voja\u0161ko asistenco Cie in ZDA. Slednje so od konca druge svetovne vojne naprej po vsem svetu \u0161irile svoj vpliv in iskale vire zaslu\u017eka; \u010de ne po demokrati\u010dni poti, pa (najve\u010dkrat) z\u00a0represijo. Friedmanove ideje neoliberalnega kapitalizma so se \u0161irile od \u010cila 1973\u00a0in Argentine 1976, prek Anglije 1982, Bolivije 1985, Kitajske in Poljske 1989, do Rusije 1991\u00a0in vzhodne Azije sredi devetdesetih ter Afganistana in Iraka po letu 2001.\u00a0Vse so temeljile na skupni predpostavki: idejo prostega trga in neuravnanega kapitalizma je najla\u017eje udejanjiti v\u00a0stanju \u0161oka\u00a0\u2013 npr. v\u00a0\u010dasu vojne, voja\u0161kega udara, naravne katastrofe, ko se navadni ljudje ukvarjajo z\u00a0lastnim pre\u017eivetjem ter se nimajo \u010dasa posve\u010dati manipulacijam ekonomistov in politike.<\/p>\n

Udaren, \u0161okanten dokumentarni pamflet za vse tiste, ki ste prebrali istoimensko knji\u017eno uspe\u0161nico Naomi Klein, in tiste, ki je niste, predvsem pa za vse, ki bi radi bolje razumeli na\u010dela delovanja globalnega kapitalizma in njegovih u\u010dinkov na vsakdan slehernika.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZgodovina sodobnega prostega trga je bila napisana s\u00a0\u0161oki. \/\u2026\/ Friedman in njegovi u\u010denci \u017ee ve\u010d kot tri desetletja izpopolnjujejo tole strategijo: najprej po\u010dakajo na veliko krizo; medtem ko se ljudje \u0161e vedno pobirajo od \u0161oka, dele dr\u017eave prodajo privatnim igralcem, nazadnje pa te \u2018reforme\u2019 na hitro razglasijo za nekaj stalnega.\u00ab
Naomi\u00a0Klein<\/p>\n

portret re\u017eiserja<\/strong>
V\u00a0dobrem ducatu let, kolikor traja njegova ustvarjalna kariera, je Michaelu Winterbottomu uspelo pridobiti status enega najbolj drznih, tudi politi\u010dno anga\u017eiranih sodobnih re\u017eiserjev, ki je v\u00a0tem \u010dasu prepotoval dobesedno ves svet in posnel \u017ee blizu dvajset nadvse raznolikih celove\u010dernih filmov. Rojen leta 1961, Winterbottom svojo kariero pri\u010dne z\u00a0delom na televiziji. Do svetovne slave se dokoplje \u017ee z\u00a0drugim celove\u010dercem Temno srce<\/strong> (Jude<\/strong>, 1996), posnetim po re\u017eiserjevem najljub\u0161em (istoimenskem) romanu Thomasa Hardyja. S\u00a0svojim naslednjim filmom Dobrodo\u0161li v\u00a0Sarajevu<\/strong> (Welcome to Sarajevo<\/strong>, 1997) prvi\u010d eksplicitno izka\u017ee svoj politi\u010dni anga\u017ema, vestno in pogosto kontroverzno obravnavo aktualnih in pere\u010dih problemov sodobnega sveta, ki pride do izraza vsaj \u0161e v\u00a0njegovih novej\u0161ih filmih Na tem svetu<\/strong> (In This World<\/strong>, 2002, zlati medved v\u00a0Berlinu), Pot v\u00a0Guantanamo<\/strong> (The Road to Guantanamo<\/strong>, 2006, srebrni medved za re\u017eijo v\u00a0Berlinu) in Mogo\u010dno srce<\/strong> (A\u00a0Mighty Heart<\/strong>, 2007). Z\u00a0realisti\u010dno dramo Pravlji\u010dna de\u017eela<\/strong> (Wonderland<\/strong>, 1999) se prvi\u010d oprime energi\u010dnega, na pol improviziranega na\u010dina snemanja filmov s\u00a0\u010dim manj\u0161o filmsko ekipo, kar nato postane njegov prepoznaven avtorski pe\u010dat. Za Winterbottomovo najve\u010djo uspe\u0161nico doslej velja film 24-urni \u017eurerji<\/strong> (24\u00a0Hour Party People<\/strong>, 2002), v\u00a0katerem secira legendarno glasbeno sceno osemdesetih iz Manchestra (Joy Division, Happy Mondays) in izstreli v\u00a0svetovno orbito nadarjenega igralca Steva Coogana. Leta 2004\u00a0razburka filmske vode s\u00a0sijajno minimalisti\u010dno ljubezensko melodramo 9\u00a0orgazmov<\/strong> (9\u00a0Songs<\/strong>), ki jo zavoljo nazornega prikazovanja spolnih odnosov med ljubimcema marsikdo ozna\u010di za pornografijo. Pri snemanju filmov z\u00a0izrazitim politi\u010dnim predznakom sodeluje z\u00a0Matom Whitecrossom, s\u00a0katerim sta skupaj podpisala \u017ee Pot v\u00a0Guantanamo<\/strong>.<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Naomi Klein (1970) je novinarka, pisateljica in filmska ustvarjalka; prejela je \u0161tevilne nagrade. Njeno prvo knjigo, mednarodno uspe\u0161nico No Logo<\/em>, so prevedli v\u00a0osemindvajset jezikov. Njeno kolumno za \u010dasnika The Guardian<\/em> in The Nation<\/em> objavljajo po vsem svetu, iz Iraka pa je poro\u010dala za revijo Harper’s<\/em>. Leta 2004\u00a0je posnela dokumentarni film o\u00a0zasedenih tovarnah v\u00a0Argentini, pri katerem je bil koproducent Avi Lewis. Bila je profesorica na London School of Economics in ima \u010dastni doktorat iz civilnega prava univerze King’s\u00a0College iz Nove \u0160kotske. Velja za eno najostrej\u0161ih kriti\u010dark sodobne potro\u0161ni\u0161ke dru\u017ebe in globalnega kapitalizma.<\/p>\n

kritike filma<\/strong>
\u00bbPredstavljajte si dr\u017eavo, ki \u017eivi svoje \u017eivljenje. Recimo \u010cile, Urugvaj, Brazilijo in Argentino na za\u010detku sedemdesetih, Veliko Britanijo na za\u010detku osemdesetih, Bolivijo sredi osemdesetih, Kitajsko ob koncu osemdesetih, Poljsko in Rusijo na za\u010detku devetdesetih ali pa \u0160rilanko, Ameriko in Irak na za\u010detku tega stoletja. Potem pa to dr\u017eavo nenadoma udari huda nesre\u010da, nekaj katastrofalnega in \u0161okantnega, recimo hurikan, cunami, voja\u0161ki udar, teroristi\u010dni napad ali pa voja\u0161ka invazija. Ljudje od groze in \u0161oka zaprejo o\u010di. Uletijo \u2018Chicago Boys\u2019 in oznanijo: \u010de se ho\u010dete re\u0161iti, morate vse takoj privatizirati in trg povsem osvoboditi! \u010ce ho\u010dete pre\u017eiveti, morate vpeljati \u2018reforme\u2019! In res, dr\u017eava takoj vse privatizira, osvobodi trg in razproda dru\u017ebeno bogastvo. Katastrofa je prilo\u017enost, ki jo \u2018\u010cika\u0161ki fantje\u2019, navadno opasani z\u00a0Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Ameriko, vedno izkoristijo. Ne, nobene katastrofe ne zamudijo. In vse se vedno odvrti po scenariju, ki je postal za\u0161\u010ditni znak in izbrano orodje sodobnega \u2018kapitalizma katastrofe\u2019. Ko se ljudje po katastrofi prebudijo, ko torej pridejo k\u00a0sebi, je \u017ee prepozno\u00a0\u2013 to ni ve\u010d svet, v\u00a0katerem so zaspali. Medtem ko so bili v\u00a0\u0161oku, so jih \u2018reformirali\u2019.\u00ab
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bb\u2018Doktrina \u0161oka\u2019 je ekonomska teorija tako imenovanih Chicago Boys (na \u010delu z\u00a0Miltonom Friedmanom), kot so imenovali guruje \u2018podivjanega\u2019 kapitalizma, ki ga ne brzda nobena dr\u017eavna regulativa, marve\u010d ga vodi edino \u2018zakon\u2019 trga. Arhivski posnetki iz \u010cila leta 1973\u00a0nazorno ka\u017eejo, kak\u0161na je bila videti ena prvih aplikacij te doktrine \u0161oka: v\u00a0\u010cilu so jo \u2018\u010dika\u0161ki fantje\u2019 zaupali generalu Pinochetu, ki je z\u00a0voja\u0161kim udarom zru\u0161il Allendejevo socialisti\u010dno vlado, dal zapreti in pobiti na tiso\u010de ljudi, ko pa je nato privatiziral vse gospodarstvo (to je ena prvih zahtev te doktrine), je pe\u0161\u010dica ljudi res silno obogatela, ve\u010dina dru\u017ebe pa je obubo\u017eala. Vsi naslednji primeri (zlasti argentinski in ruski) ka\u017eejo podoben model aplikacije te ekonomske doktrine: najprej zru\u0161enje obstoje\u010dega dru\u017ebenopoliti\u010dnega sistema, potem pa \u2018saniranje ru\u0161evin\u2019 s\u00a0striktno tr\u017eno ekonomijo, ki povzro\u010di novo devastacijo. Zadnji primer je iz Iraka, kjer sta Winterbottom in Naomi Klein doktrino \u0161oka povezala \u0161e s\u00a0postopki uni\u010denja osebnosti, ki jih je razvil neki montrealski psihiater, ameri\u0161ki vojaki pa jih uporabljajo na zapornikih.\u00ab
Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/p>\n

<\/em><\/p>\n

\u00bbFormalna lepota Doktrine \u0161oka<\/strong> je, da ne izgleda kot tipi\u010dni insajderski dokumentarec, ampak kot TV prispevek, kot zunanje-politi\u010dni segment TV poro\u010dil, s\u00a0\u010dimer le \u0161e dodatno poudari, da je to, kar popisuje, natanko tisto, o\u00a0\u010demer TV poro\u010dila ne poro\u010dajo, tisto, kar TV poro\u010dila vedno znova presko\u010dijo in ignorirajo, tisto, \u010desar TV poro\u010dila\u00a0\u2013 in mainstream mediji\u00a0\u2013 no\u010dejo videti. Logiko TV poro\u010dil dobro poznate: na\u0161tevajo dogodke, ki se kar \u2018dogajajo\u2019, nikoli pa ne povedo, zakaj se kaj zgodi. Vse se dogaja brez razloga in brez vzroka. Ni\u010d ni povezano z\u00a0ni\u010dimer. Doktrina \u0161oka<\/strong> pogleda v\u00a0trebuh \u2018dogodkov\u2019, v\u00a0tovarno zgodovine, v\u00a0njeno kompleksnost, ki je TV poro\u010dila in mainstream mediji niso ve\u010d sposobni dojeti in sprocesirati \/\u2026\/ Doktrina \u0161oka<\/strong> poka\u017ee iste posnetke, kot so jih kazala TV poro\u010dila, toda zdi se, da gre za dva razli\u010dna svetova. Ni\u010d, to le potrjuje, da nam o\u00a0dana\u0161njem svetu lahko ve\u010d povedo dokumentarci kot TV poro\u010dila\u00a0\u2013 v\u00a0lu\u010di dokumentarcev in poro\u010danja Naomi Klein, ki je bila tam, kjer so bili \u2018embedded\u2019 TV poro\u010devalci, izgledajo napihovanje, bombasti\u010dnost in \u2018odlo\u010dnost\u2019 voditeljev TV poro\u010dil \u0161e toliko bolj komi\u010dno in groteskno. ZA\u00ab
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

zgodbaDokumentarna razli\u010dica istoimenske knji\u017ene uspe\u0161nice Naomi Klein poudarja glavne vidike avtori\u010dine \u0161tudije, ki problematizira porast \u00bbkapitalizma katastrofe\u00ab, ekonomske teorije Miltona Friedmana oziroma t. i. Chicago Boys, ki je promovirala prosti trg za vsako ceno, po potrebi tudi z\u00a0izdatno voja\u0161ko asistenco Cie in ZDA. Slednje so od konca druge svetovne vojne naprej po vsem svetu \u0161irile<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1357,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1356"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1357"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1356"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}