{"id":1322,"date":"2020-05-14T10:23:25","date_gmt":"2020-05-14T08:23:25","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/damjanova-soba\/"},"modified":"2020-05-14T10:32:10","modified_gmt":"2020-05-14T08:32:10","slug":"damjanova-soba","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/damjanova-soba\/","title":{"rendered":"Damjanova soba"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Pronicljiv, obenem tanko\u010duten in neizprosen dokumentarni portret neke nepovrnljivo izgubljene mladosti, med vrsticami tudi ostra kritika obsojajo\u010dega pogleda dru\u017ebe na margino. Eden vrhuncev slovenskega dokumentarnega filma.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNajprej potrebuje\u0161 izgovor, da se loti\u0161 filma. Ko tega najde\u0161, pa se pri\u010dne\u0161 pribli\u017eevati ljudem, ki jih ta problem zadeva. Za\u010dne\u0161 se pogovarjati z\u00a0njimi. Najprej o\u00a0splo\u0161nih, tudi banalnih stvareh. Na primer o\u00a0vremenu. Nato pogovor postaja vse globlji. Zdi se mi, da nikoli ne bi mogla posneti filma o\u00a0nekem ob\u010dem problemu, vedno moram imeti konkretnega sogovornika. Prav neverjetno je, v\u00a0kak\u0161ne globine te nato lahko pripeljejo: razkrivajo ti globine \u010dlove\u0161ke du\u0161e. Razkrijejo ti stvari, o\u00a0katerih se ti \u0161e sanjalo ni; odkrijejo neke povsem nove razse\u017enosti, odpirajo nova vpra\u0161anja. O\u00a0kod jim pogum, od kod jim mo\u010d, da se spopadajo s\u00a0polo\u017eajem, v\u00a0katerem so se zna\u0161li? S\u010dasoma te popeljejo tako globoko, da spremenijo tudi tebe. Spremenijo tvoj pogled na stvari.<\/p>\n

Damjan je star dvajset let. \u010cez nekaj mesecev bo zapustil celjski zapor, v\u00a0katerem biva od svojega \u0161estnajstega leta. Sanjari o\u00a0vrnitvi domov k\u00a0starim star\u0161em, o\u00a0svoji sobi, ki je bila neko\u010d o\u010detova \u2026 Ko je kon\u010dno svoboden, \u017eeli obrniti nov list v\u00a0\u017eivljenju, obnoviti dru\u017einske odnose. A\u00a0dru\u017eba ga obsoja.<\/p>\n

Pri dokumentarcu se mi zdi re\u017eija bolj skupinsko delo. \u010ce ho\u010demo dose\u010di tak\u0161no intenzivnost, morajo pri tem sodelovati vsi. Re\u017eiser je sicer \u0161e vedno tisti, ki najve\u010d ve in ki usmerja dogajanje. Je vodja tega konvoja. A\u00a0ne s\u00a0posegi med snemanjem. Pri dokumentarnem filmu vidim njegovo vlogo predvsem v\u00a0tem, da sodelujo\u010dim nudi povratno informacijo. Prepri\u010dana sem, da se nikjer v\u00a0umetnosti ne more zgoditi ni\u010d velikega, \u010de ne pride do tovrstne izmenjave, \u010de denimo pisatelj ne pozna svojega junaka, \u010de se z\u00a0njim ne pogovarja, \u010de ga ne sli\u0161i, kako mu ta odgovarja, in \u010de ne razume tistega, kar mu odgovarja. Do te izmenjave informacij preprosto mora priti, svoji \u2018stvaritvi\u2019 pa mora\u0161 biti tudi predan.<\/p>\n

V\u00a0dokumentarnem filmu so prav vse ideje na za\u010detku le izhodi\u0161\u010dne to\u010dke stali\u0161\u010da do tematike, s\u00a0katero se re\u017eiser ukvarja. Z\u00a0veseljem pa se prepustim toku dogodkov, \u017eivljenju, ki ga odslikavam na filmski trak, kjer o\u017eivljajo ideje in se pred mojimi o\u010dmi spreminjajo. Spreminjam se tudi jaz, spreminja se protagonist filma, pa tudi vsa ekipa. Posnetki, ki nastanejo, so del nas in del \u017eivljenja, ki se je zapisalo na filmski trak. V\u00a0primerjavi z\u00a0veli\u010dino sveta in \u017eivljenja v\u00a0njem je to zelo malo, a zato toliko bolj dragoceno.<\/p>\n

Sku\u0161ala sem odkrivati Damjanov notranji svet, razumeti interno logiko njegovega bivanja. In tu so me vse poti vodile k\u00a0njemu domov, v\u00a0njegovo sobo \u2026 Med snemanjem sem veliko razmi\u0161ljala o\u00a0pomenu besede \u2018soba\u2019, ki lahko ozna\u010duje tudi notranji prostor ali pa zidove, ki nas lo\u010dijo od ostalega sveta; soba kot \u2018camera obscura\u2019 na\u0161e du\u0161e, na katero so se zapisale slike in spomini, s\u00a0katerimi \u017eivimo. Damjan pa me ni le vodil do svoje sobe, ampak iz ene \u2018sobe\u2019 v\u00a0drugo, skozi zidove neizgovorjenega in prepovedanega. Film se za\u010dne z\u00a0njegovim obiskom doma, nato mu sledim nazaj do druge \u2018sobe\u2019, ki je njegova celica, in potem spet nazaj v\u00a0njegovo \u2018sobo\u2019. Pri\u010dakovali bi ob\u010dutek svobode, a se namesto nje pojavijo nevidni zidovi ti\u0161ine in tabuji. Oba sva hotela opozoriti prav na to.\u00ab
Jasna Krajinovi\u010d<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Po kraj\u0161em poskusu iskanja filmske izobrazbe doma se mlada Jasna Krajinovi\u010d suvereno odpravi v\u00a0tujino, natan\u010dneje v\u00a0Belgijo, kjer jo vzameta v\u00a0uk znamenita brata Dardenne (Rosetta<\/strong>, Sin<\/strong>, Otrok<\/strong>, Lornin molk<\/strong>), ki sta tudi sama za\u010dela kot dokumentarista. V\u00a0njuni produkciji Jasna Krajinovi\u010d nato posname tri dokumentarne filme: Saja in Mira, izgubljene sanje?<\/strong> (Saya et Mira, reves perdu?<\/strong>, 2002), Sestri<\/strong> (Deux soeurs<\/strong>, 2006) in Damjanova soba<\/strong> (2008).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbS\u00a0svojim najnovej\u0161im celove\u010dernim dokumentarcem Damjanova soba<\/strong> avtorica Jasna Krajinovi\u010d za za\u010detek vra\u010da dostojanstvo filmskemu tipu, ki na doma\u010dih tleh prepogosto ostaja ujetnik banalnih estetik, tendencioznih vsebin in odsotnosti refleksije. Kot v\u00a0vseh pogledih dovr\u0161eno delo tudi onkraj lokalnih kontekstov pa Damjanova soba<\/strong> predvsem do popolnosti ustreza tako zgodovinskemu imperativu klju\u010dne naloge dokumentarnega filma, ki naj prevpra\u0161uje problem \u010dlovekove pozicije znotraj dru\u017ebe, kot modernim tendencam, povzetim v\u00a0zahtevi, da je tudi tisto, kar podobam uhaja, \u010desar skratka ni mogo\u010de videti, treba pokazati. Ne nazadnje in kot nemara najbolj dragoceno smo soo\u010deni tudi s\u00a0kreativnostjo, ki film razume kot na\u010din bivanja v\u00a0svetu.\u00ab
Iz utemeljitve \u017eirije za nagrado zlata\u00a0ptica<\/p>\n

\u00bbA\u00a0njen nastop v\u00a0Portoro\u017eu je vsekakor prepri\u010dal, da imamo opraviti z\u00a0avtorsko osebnostjo, ki je v\u00a0slovensko filmsko stvarnost vnesla vznemirljiv dih ustvarjalne sve\u017eine in pronicljivosti ter hkrati obogatila dragoceno, a nerazumljivo malo\u0161tevilno pleme doma\u010dih dokumentaristov, ki so si iz varnega zavetja malega ekrana, kjer se giblje poglavitni dele\u017e slovenske avdiovizualne dokumentaristike, drznili na precej bolj negotovo raziskavo mo\u017enosti velikega platna. \/\u2026\/ Tako je Jasna Krajinovi\u010d svoje stilisti\u010dne prijeme in estetske odlo\u010ditve suvereno pripeljala do zavidljivih uresni\u010ditev. V\u00a0njih na povr\u0161je filmov privreva \u017eivljenje kot sovpadnost \u010dloveka in sveta, v\u00a0kateri se svet \u010dloveka izkazuje za krhko, ranljivo, negotovo, nestabilno, nedolo\u010dno in nedolo\u010dljivo entiteto.\u00ab
Andrej \u0160prah,\u00a0KINO!<\/em><\/p>\n

\u00bbV pristopu \/Jasne Krajinovi\u010d\/ k obravnavanim temam, v na\u010dinu, kako zastavi problemsko polje, izhodi\u0161\u010dni okvir, ter nato gledal\u010devo pozornost korakoma vodi v ne povsem pri\u010dakovano smer, lahko najdemo eno izmed zna\u010dilnih avtorskih potez njenega opusa. V prav vseh delih je namre\u010d v izhodi\u0161\u010de postavila \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni problem \/\u2026\/, v Damjanovi sobi<\/strong> mladostni\u0161ko prestopni\u0161tvo oziroma stanje duha med tistimi mladimi, ki te\u017eje najdejo svoje mesto v dru\u017ebi. A prav v vseh se re\u017eiserka nato preusmeri v izrazito osebni, intimni portret osebe, ki ji sledi in tega privede do nekak\u0161nega vrhunca v trenutku, ko se oseba pred kamero povsem spontano ‘razkrije’: \/\u2026\/ ko Damjan v neustavljivem toku besed opi\u0161e srhljivi trenutek, ko je sovrstniku vzel \u017eivljenje in si s tem svojega za vedno zaznamoval. Emotivna intenzivnost, ki jo v opisanih trenutkih dose\u017eejo njena dela, je osupljiva in v dokumentarnih filmih le redko videna. \u010ce k temu dodamo \u0161e re\u017eiserkin resni\u010dno izjemni ob\u010dutek za ritem in vse bolj kompleksne narativne strukture, ki prav v Damjanovi sobi<\/strong> pridejo \u0161e posebej do izraza, vidimo, da je slovenska kinematografija z Jasno Krajinovi\u010d pridobila ogromno \u2013 izjemno dokumentaristko z izostrenim dru\u017ebenim
\u010dutom.\u00ab
Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbKlasi\u010den primer majhnega, intimnega, potrpe\u017eljivo realiziranega in zelo iskrenega dokumentarca, ki se po\u017evi\u017ega na to, kaj pore\u010dejo okolica, ciljna publika in uredni\u0161ka politika; ne sku\u0161a naslikati vsiljive ‘velike slike’ slovenskega pravnega in kazenskega sistema, programa za prevzgojo mladih in njihovega ponovnega vklju\u010devanja v dru\u017ebo. O vsem tem film spregovori posredno in dovolj subtilno, da ne potrebuje nepotrebnih sugestij v obliki stranskih likov, denimo socialnih delavcev, psihologov ali u\u010diteljev. \/\u2026\/ Re\u017eiserka ne informira, ker no\u010de informirati; ne moralizira, ker tudi tega no\u010de. Njen film pripoveduje zgodbo o posamezniku in njegovem notranjem boju, odnosu do preteklih dogodkov in zdaj\u0161njih ob\u010dutkih, ko je ‘na svobodi’, ter o pogledih na prihodnost, ki, kot ka\u017ee, ne bo ni\u010d bolj ro\u017enata in ni\u010d manj utesnjujo\u010da od \u010dasa za zapahi. Kot vsak dober dramski film ima tudi Damjanova soba<\/strong> kot dokumentarec nekaj mo\u010dnih, prepri\u010dljivo \u010dustvenih prizorov, na primer Damjanovo izpoved o usodni no\u010di ali poslednjo sekvenco, ko se ob spoznanju brutalnosti vsakdana in vpra\u0161ljive prihodnosti na ‘prostosti’ na njegovem po ve\u010dini stoi\u010dnem izrazu izri\u0161ejo prvi, toda presunljivi znaki obupa. Ta sklepni prizor lepo ponazori, kaj za film lahko naredi \u010dlove\u0161ki obraz, seveda \u010de mu avtor ponudi dovolj \u010dasa, da si pridobi njegovo zaupanje in se mu posledi\u010dno intimno dovolj pribli\u017ea. V\u010dasih obraz dobesedno ‘naredi’ film, kar velja tudi za Damjanovo sobo<\/strong>. To ni ekspresiven, umeten in vsestransko nadzorovan obraz Marlene Dietrich v sternbergovski tradiciji klasi\u010dnega Hollywooda, temve\u010d obraz deklasiranega, dru\u017ebeno odtujenega dvajsetletnika; je preprosto avtenti\u010den odziv na trpko \u017eivljenjsko spoznanje.\u00ab
Simon Popek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbIzjemnost tega filma ni v sami tematiki (ta je predstavljena korektno in pristno), ampak v na\u010dinu, kako avtorica prika\u017ee protagonista in njegove bli\u017enje. V dokumentarnem filmu je kamera ponavadi nemi opazovalec dogajanja, a nikoli neviden. Ljudje govorijo vanjo ali prika\u017eejo nekaj povezanega s temo filma, se obra\u010dajo pro\u010d, da kaj zakrijejo … No, ne v filmu Damjanova soba<\/strong>. Tu kamera stoji v prostoru in dokumentira dogajanje, se premika za liki, a nih\u010de niti za trenutek ne daje ob\u010dutka, da jo sploh zazna. Tudi kadar Damjan sam v sobi razlaga svojo zgodbo, je to bli\u017ee notranjemu monologu kakor pripovedovanju. In to je, ob odsotnosti bolj\u0161e definicije, umetnost. 5\/5\u00ab
Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pronicljiv, obenem tanko\u010duten in neizprosen dokumentarni portret neke nepovrnljivo izgubljene mladosti, med vrsticami tudi ostra kritika obsojajo\u010dega pogleda dru\u017ebe na margino. Eden vrhuncev slovenskega dokumentarnega\u00a0filma.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1323,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1322"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1323"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1322"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}