{"id":1318,"date":"2020-01-03T13:03:10","date_gmt":"2020-01-03T12:03:10","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/beli-trak\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:44","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:44","slug":"beli-trak","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/beli-trak\/","title":{"rendered":"Beli trak"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Vasica v protestantskem naro\u010dju severne Nem\u010dije na predve\u010der prve svetovne vojne. Prebivalci se ukvarjajo prete\u017eno s kmetijstvom in polovica jih dela za bogatega barona. Mo\u010dan vpliv na va\u0161\u010dane, posebej na otroke in najstnike, ima strog protestantski pastor. V tej odmaknjeni skupnosti se naenkrat za\u010dnejo vrstiti nenavadne nesre\u010de. Le kdo stoji za njimi? Ko mine \u010das \u017eetve in se bli\u017ea za\u010detek vojne, postajajo mala va\u0161ka hudodelstva vedno bolj kruta in sosedje vse manj zaupajo drug drugemu. Haneke v skrivnostni pripovedi, osredoto\u010deni na skupino otrok in njihovih star\u0161ev, secira va\u0161ko \u017eivljenje v predvojni Nem\u010diji, da bi pokazal, kako malo je potrebno, da \u010dlove\u0161ka zloba visoko dvigne svojo glavo.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbS projektom sem se ukvarjal ve\u010d kot deset let. Moj glavni cilj je bil osvetliti skupino otrok, ki so bili zaznamovani z vrednotami, spremenjenimi v absolutnost, in s tem, kako jih ponotranjijo. \u010ce na\u010delu ali idealu, naj bo politi\u010dnemu ali religioznemu, podelimo polo\u017eaj absolutnega, postane ne\u010dlove\u0161ki in vodi v terorizem.\u00ab<br \/>Michael Haneke, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p>\u00bbHaneke je resni\u010dno izjemen re\u017eiser in mo\u010dno je \u010dutiti, da sta mu doma\u010di tudi gledali\u0161ka in operna re\u017eija. Prinesel nam je scenarij, ki je bil tako briljantno napisan, da nih\u010de izmed nas, igralcev, ni imel nobenega vpra\u0161anja. Na samem snemanju pa nam je, seveda znotraj okvirov scenarija in zapisanih dialogov, pustil toliko svobode kot \u0161e nih\u010de. Haneke ve, da mora igralcu zaupati, in prav zato je izjemen.\u00ab<br \/>Burghart Klaussner, igralec<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<br \/><\/strong>Michael Haneke se je rodil leta 1942 v M\u00fcnchnu, avstrijski igralki Beatrix von Degenschild ter nem\u0161kemu re\u017eiserju in igralcu Fritzu Hanekeju. Otro\u0161tvo je pre\u017eivel v spodnjeavstrijskem Wiener Neustadtu, kjer je tudi hodil na gimnazijo in leta 1962 opravil maturo. \u017de v srednje\u0161olskih letih so ga zanimali klasi\u010dna glasba (igral je klavir), filozofija (zlasti eksistencializem) in film (navdu\u0161evali so ga predvsem Fellini, Bergman, Antonioni, Bresson in novovalovci). Ker mu ni uspelo priti na igralsko \u0161olo in ker se mu tudi \u017eelja, da bi postal koncertni pianist, ni uresni\u010dila, je na dunajski univerzi vpisal \u0161tudij psihologije, filozofije in teatrologije, ki pa ga ni kon\u010dal. V \u0161tudijskih letih se je intenzivno ukvarjal s filmsko in literarno kritiko. Med letoma 1967 in 1970 je delal kot urednik in dramaturg televizijskih iger pri S\u00fcdwestfunk Baden-Baden in napisal svoj prvi, vendar do danes \u0161e nerealiziran scenarij za film Wochenende. V Stadttheater Baden-Baden je na za\u010detku 70. let z dramo Cele dneve v kro\u0161njah dreves Marguerite Duras debitiral kot gledali\u0161ki re\u017eiser, pozneje pa je na odre \u0161tevilnih uglednih gledali\u0161\u010d (v Berlinu, D\u00fcsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu, M\u00fcnchnu, Stuttgartu in na Dunaju) postavil dela Strindberga, Goetheja, Hebbla, Enquista, Brucknerja, Kleista in drugih. Svoj prvi televizijski film je posnel pri 32 letih, kinematografski prvenec pa 15 let pozneje. Na mednarodni festivalski sceni se je prvi\u010d pojavil leta 1984 (takrat so na Berlinalu predvajali film Kdo je bil Edgar Allan?), od premiere Sedmega kontinenta v Cannesu leta 1989 pa se redno uvr\u0161\u010da na programe najpomembnej\u0161ih filmskih festivalov po svetu in \u2013 prav tako redno \u2013 zanje prejema nagrade. Kljub \u0161tevilnim uspehom \u0161e naprej zavra\u010da zvezdni\u0161tvo in bulvarsko razkrivanje osebnega \u017eivljenja ter ostaja izredno discipliniran in natan\u010den re\u017eiser (na snemanja se vedno pripravi s storyboardom); slovi tudi po odli\u010dnem vodenju igralcev \u2013 tako profesionalcev kot natur\u0161\u010dikov in otrok. Na prelomu 20. stoletja se je za nekaj let preselil v Francijo, zdaj pa spet \u017eivi v Avstriji. Ob snemanju filmov se od leta 2002 posve\u010da tudi pou\u010devanju (je profesor za re\u017eijo na dunajski filmski akademiji), leta 2006 pa se je preizkusil tudi v operi (v Parizu je na oder postavil Mozartovega Don Juana). Michael Haneke \u2013 do velikega preboja z U\u010diteljico klavirja (2001) bolj ali manj zgolj v cinefilskih krogih znan in slavljen enfant terrible avstrijske kinematografije, danes pa tudi med \u0161ir\u0161im ob\u010dinstvom in mednarodno uveljavljen, s \u0161tevilnimi najuglednej\u0161imi priznanji odlikovan re\u017eiser in scenarist \u2013 je od leta 1974 do danes z 20 igranimi televizijskimi in kinematografskimi celove\u010derci ter enim eksperimentalnim televizijskim celove\u010dercem, ki jih je \u2013 ve\u010dinoma v avstrijski, nem\u0161ki in\/ali francoski (ko)produkciji \u2013 posnel po lastnih scenarijih ali literarnih predlogah, ustvaril enega najtehtnej\u0161ih in najbolj dru\u017ebeno anga\u017eiranih opusov sodobnega \u010dasa, ki je tako v vsebinskem kot formalnem pogledu zelo celovit in avtorsko prepoznaven. (iz Opus Michaela Hanekeja, Anja Nagli\u010d, KINO! 8\/9 2009)<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbNasilje je osrednja tema tudi v Hanekejevem najnovej\u0161em (edinem v celoti \u010drno-belem) delu <strong>Beli trak<\/strong> s pomenljivim podnaslovom <strong>Eine deutsche Kindergeschichte<\/strong> (Nem\u0161ka zgodba za otroke oziroma Zgodba o nem\u0161kih otrocih). Ta skrivnostno-srhljiva zgodovinska drama je tako reko\u010d raziskava o \u2018izvoru zla\u2019 oziroma mehanizmih nastanka nasilja in njegovega prena\u0161anja iz generacije v generacijo, v njej pa spremljamo dogajanje v protestantski vasi na severu Nem\u010dije v letu pred izbruhom prve svetovne vojne. \/\u2026\/ <strong>Beli trak<\/strong> poka\u017ee, kam lahko pripeljejo mehanizmi s skrajno represivnim vzgojnim in dru\u017ebenim redom zaznamovane ter \u010dlove\u010dne empatije oropane avtoritarne skupnosti, in ko se zavemo, da v filmu predstavljeni &#8216;izvor zla&#8217; ne ti\u010di zgolj v oblastni\u0161kem in vrednostnem sistemu fevdalno urejenega protestantskega okolja z za\u010detka 20. stoletja, temve\u010d v vsakr\u0161nem represivno-avtoritarnem religioznem in politi\u010dnem sistemu, ki ljudi vztrajno zatira, poni\u017euje, kaznuje, jim vceplja ob\u010dutke krivde, jim grozi ter s tem v njih pod\u017eiga sadisti\u010dno-perverzno vedenje in avtoritarno kolektivno zavest, zgodba filma postane nadvse aktualna.\u00ab<br \/>Anja Nagli\u010d, <em>KINO!<br \/><\/em><br \/>\u00bb\/\u2026\/ z novim filmom \u2013 <strong>Belim trakom<\/strong>, sicer zlato palmo leto\u0161njega Cannesa \u2013 pa prihaja tudi Michael Haneke, avstrijski auteur (in provocateur), ki je znal vedno \u0161okirati in ki je avstrijski podalpski ki\u010d prepredel s po\u0161astmi, med katerimi bi se Herr Fritzl po\u010dutil kot doma, toda v <strong>Belem traku<\/strong> \u0161oki ne prihajajo od zunaj, ampak od znotraj, iz ljudi in med\u010dlove\u0161kih vezi, iz na\u010dina, kako ljudje organizirajo odnose, konsenz in represijo. Fa\u0161izem ni nekaj, kar v nem\u0161ko vas, v kateri se dogaja film, pride od zunaj, iz Berlina ali pa Mein Kampfa, ampak nekaj, kar je \u017ee v njih. In Haneke, nova vest Evrope, je vedno najbolj\u0161i, ko ka\u017ee, kako iz \u010dloveka sko\u010di po\u0161ast. Njegovi filmi izgledajo kot vpra\u0161anja, ki ne potrebujejo odgovorov \u2013 in kot odgovori, za katera ni vpra\u0161anj. \/\u2026\/ Haneke ni le kanoniziran, ampak tudi kontroverzen. In od festivalskih filmov vsi pri\u010dakujejo, da prikazujejo kontroverzne, nelagodne, transgresivne filme. <strong>Beli trak<\/strong> je tak.\u00ab<br \/>Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<br \/><\/em><br \/>\u00bbHaneke je filmar v toliko, v kolikor je tudi strateg; je prej pedagog kot vizionar. <strong>Beli trak<\/strong> je zagotovo najlep\u0161i film, kar jih je posnel \u2013 gre za neke vrste zmagoslavno mojstrovino.\u00ab<br \/>J. Hoberman, <em>The Village Voice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Haneke v skrivnostni pripovedi, osredoto\u010deni na skupino otrok in njihovih star\u0161ev, secira va\u0161ko \u017eivljenje v predvojni Nem\u010diji, da bi pokazal, kako malo je potrebno, da \u010dlove\u0161ka zloba visoko dvigne svojo glavo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":42560,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1318"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/42560"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1318"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}