{"id":1306,"date":"2020-01-03T13:03:06","date_gmt":"2020-01-03T12:03:06","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/sarabanda\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:43","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:43","slug":"sarabanda","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sarabanda\/","title":{"rendered":"Sarabanda"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Marianne in Johan, junaka Bergmanove klasike Prizori iz zakonskega \u017eivljenja<\/strong> (1973), se v\u00a0Sarabandi<\/strong> znova sre\u010data, potem ko trideset let nista imela nobenih stikov. Pobudnica sre\u010danja je Marianne, ki si iznenada znova za\u017eeli videti biv\u0161ega soproga. Odlo\u010di se, da ga bo obiskala v\u00a0njegovi poletni rezidenci. Nekega \u010dudovitega jesenskega dne se tako znajde ob njegovem naslanja\u010du in Johana prebudi z\u00a0ne\u017enim poljubom.<\/p>\n

V\u00a0poletni rezidenci bivata tudi Johanov sin Henrik in njegova h\u010di Karin. Henrik h\u010derko u\u010di igrati \u010delo in vneto na\u010drtuje njeno prihodnost. Odnos med o\u010detom in sinom je zelo napet, vendar se oba obna\u0161ata za\u0161\u010ditni\u0161ko do h\u010derke oziroma vnukinje. Vsi skupaj pa objokujejo Anno, Henrikovo ljubljeno \u017eeno, ki je umrla pred dvema letoma, vendar spomini nanjo \u0161e vedno preganjajo vse \u010dlane dru\u017eine. Marianne kmalu uvidi, da so odnosi med dru\u017einskimi \u010dlani \u0161e bolj zapleteni, kot se zdi na prvi pogled. Kmalu se neprostovoljno znajde ujeta v\u00a0vznemirljivo in pretresljivo bitko zna\u010dajev.<\/p>\n

Sarabanda<\/strong> je deklarirano poslednji film, labodji spev velikega \u0161vedskega mojstra Ingmarja Bergmana, ki je nekaj let pred smrtjo znova dokazal, da mu na podro\u010dju dru\u017einske psihodrame ni\u00a0para.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\u010ceprav Sarabanda<\/strong> ni uradno nadaljevanje filma Prizori iz zakonskega \u017eivljenja<\/strong> in za u\u017eivanje v\u00a0filmu iz leta 2003\u00a0ni treba poznati tragi\u010dne zgodbe izpred tridesetih let, pa bodo na svoj ra\u010dun v\u00a0tem unikatnem eksperimentu vseeno najbolj pri\u0161li tisti, ki jih zanima, kam je \u017eivljenje poneslo dva izmed najbolj slavnih prepirljivih zakoncev s\u00a0filmskih platen: Marianne (Liv Ullmann) in Johana (Erland Josephson).<\/p>\n

Ko se je v\u00a0filmskem svetu razvedelo, da Ingmar Bergman snema svoj poslednji film, sta se za prilo\u017enost mednarodne premiere nemudoma ponudila oba najbolj presti\u017ena filmska festivala na svetu, Cannes in Benetke. Bergman je oba gladko zavrnil in si vzel svoj \u010das, ki ga je potreboval za monta\u017eo.<\/p>\n

Sarabanda je sicer oznaka eroti\u010dnega plesa za par plesalcev; ples je bil izredno priljubljen po evropskih dvorcih v\u00a0sedemnajstem in osemnajstem stoletju. V\u00a0\u0160paniji je bil zavoljo domnevne nespodobnosti celo prepovedan.<\/p>\n

Ingmar Bergman je Sarabando<\/strong> posnel jeseni leta 2002\u00a0in pri tem uporabljal takrat najbolj sodobno digitalno video tehnologijo namesto filmskega traku, na katerega je sicer snemal filme skozi vso kariero.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSarabando<\/strong> lahko gledamo kot concerto grosso<\/em>, kot koncert za celoten orkester, ki ga izvajajo zgolj \u0161tirje solisti. Dramo sestavlja deset dialogov, ki sledijo specifi\u010dnemu vzorcu. Gre za poskus analize te\u017eavne situacije.\u00ab
Ingmar Bergman, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\u0160vedskega umetnika, filmskega in gledali\u0161kega re\u017eiserja ter scenarista Ingmarja Bergmana (1918\u20132007) br\u017ekone ni treba posebej nadrobno predstavljati. Ta aksiom klasi\u010dnega evropskega avtorja, ki je tekom plodne kariere re\u017eiral ve\u010d kot petdeset celove\u010dernih filmov in na oder postavil ve\u010d kot sto gledali\u0161kih predstav, je \u017ee zarana, v\u00a0petdesetih letih prej\u0161njega stoletja, svetovno zaslovel kot neprekosljiv mojster psiholo\u0161ke drame. Za svojega vzornika, idola, tudi duhovnega u\u010ditelja, ga je od nekdaj navajala plejada nadvse raznovrstnih filmskih avtorjev, v\u00a0prvi vrsti Woody Allen, nato \u0161e Stanley Kubrick, Andrej Tarkovski, David Lynch, Eric Rohmer, Robert Altman in Krzystof Kie\u015blowski. Slednji je celo izjavil, da je Bergman nemara edini filmski re\u017eiser, ki je o\u00a0\u010dlove\u0161ki naravi povedal toliko kot Dostojevski ali Camus. Leta 1997\u00a0je Bergman na 50.\u00a0Mednarodnem filmskem festivalu v\u00a0Cannesu prejel posebno zlato palmo za \u017eivljenjsko\u00a0delo.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbIngmar Bergman v\u00a0Sarabandi<\/strong>, \u0161e eni pretresljivi dru\u017einski drami, kot aktivna opazovalca ponovno zdru\u017ei dolgo lo\u010dena zakonca Liv Ulmann in Erlanda Josephsona. Ko enkrat pridobi zalet, se ta ultimativni film Ingmarja Bergmana prelevi v\u00a0meditacijo o (ne)smrtnosti, ki ubira tako pri\u010dakovana kot povsem nepri\u010dakovana pota.\u00ab
J. Hoberman, The Village\u00a0Voice<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce govorice dr\u017eijo in je pri\u010dujo\u010da, na video trak posneta Sarabanda<\/strong> dejansko poslednji film Ingmarja Bergmana, potem lahko re\u010demo samo, da nas je mojster zapustil na vrhuncu svojih mo\u010di. Film je, na samosvoj na\u010din, prav tako mo\u010dan kot Gertrud<\/strong> Carla Dreyerja, nekje v\u00a0ozadju pa mu odobravajo\u010de prikimava tudi Henrik Ibsen.\u00ab
Keith Uhlich, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbGospodi\u010dna Ullmann, trenutno stara petin\u0161estdeset let, in gospod Josephson pri enainosemdesetih sta vrhunska mojstra Bergmanovega sloga. Njuna nastopa v\u00a0filmu lahko primerjamo s\u00a0spiritualnimi in \u010dustvenimi rentgenskimi \u017earki.\u00ab
Stephen Holden, New York\u00a0Times<\/em><\/p>\n

\u00bbSarabanda<\/strong> je veli\u010dastna mojstrovina, resni\u010dna in edina mo\u017ena kulminacija legendarne kariere.\u00ab
Jeffrey M. Anderson, San Francisco Examiner<\/em><\/p>\n

\u00bbSarabanda<\/strong> je osupljiv film: vitalno, energi\u010dno, pre\u010dudovito, sublimno umetni\u0161ko delo.\u00ab
Phillip Lopate, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbBobne\u010de in ganljivo poslednje rjovenje enega najve\u010djih mojstrov filmske umetnosti\u00a0\u2013 levjega kralja filmov.\u00ab
Richard Corliss, Time Magazine<\/em><\/p>\n

\n

9.\u00a0marca ob 19:00: okrogla miza<\/strong><\/p>\n

Ob izidu slovenskega prevoda avtobiografije Ingmarja Bergmana Laterna magica<\/em> se bodo pogovarjali Jo\u017ee Dolmark<\/strong>, Zdenko Vrdlovec<\/strong> in Darko \u0160trajn<\/strong>. Pogovor bo moderirala Mateja Valentin\u010di\u010d<\/strong>.<\/p>\n

Avtobiografija Ingmarja Bergmana Laterna magica<\/em> (1986) ostaja enako aktualna\u00a0\u2013 lahko bi rekli celo izzivalna\u00a0\u2013 tudi ve\u010d kot dvajset let po izidu. S\u00a0psiholo\u0161ko analiti\u010dnostjo, zna\u010dilno tudi za njegove filme, se skozi neposredno pripoved in reminiscence postopoma in nelinearno sestavljajo milje Bergmanovega \u017eivljenja, njegovi vzponi in padci od otro\u0161tva v\u00a0duhovni\u0161ki dru\u017eini na \u0160vedskem naprej. Njegov osebni spomin dana\u0161njega bralca nemara ne osupne toliko s\u00a0pikantnimi podrobnostmi iz \u017eivljenja slavnega re\u017eiserja, njegovih bli\u017enjih in sodelavcev kot z\u00a0ugotovitvijo, kako \u017eivljenje, predvsem pa medosebni odnosi ostajajo\u00a0\u2013\u00a0isti.<\/p>\n

V\u00a0sodelovanju z\u00a0Zalo\u017ebo Modrijan.<\/p>\n

Ob ogledu Bergmanovega filma Sarabanda 9.\u00a0in 11.\u00a0marca izkoristite 15-odstotni popust pri nakupu knjige Laterna magica.<\/strong><\/p>\n

Kinodvorova Knjigarnica ob tej prilo\u017enosti ponuja in priporo\u010da:<\/strong>
– Bergmanovi filmi na DVD: Sedmi pe\u010dat<\/strong> (Det sjunde inseglet<\/strong>, 1956), Onstran zrcala<\/strong> (S\u00e5som i\u00a0en spegel<\/strong>, 1961), Jesenska sonata<\/strong> (H\u00f6stsonaten<\/strong>, 1978), Kriki in \u0161epetanja<\/strong> (Viskningar och rop<\/strong>, 1971), Divje jagode<\/strong> (Smultronst\u00e4llet<\/strong>, 1957) in Persona<\/strong> (1966).
– Paul Duncan, Bengt Wanselius (ur.). The Ingmar Bergman Archives<\/em>. K\u00f6ln: Taschen,\u00a02008.<\/p>\n

<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pri Zalo\u017ebi Modrijan je februarja iz\u0161la avtobiografija Ingmarja Bergmana v slovenskem prevodu. Ob tej prilo\u017enosti predstavljamo avtorjev poslednji film, ki v Sloveniji ni bil \u0161e nikoli predvajan.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1307,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1306"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1307"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1306"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}