{"id":1302,"date":"2020-01-03T13:03:03","date_gmt":"2020-01-03T12:03:03","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/divji-planet\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:43","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:43","slug":"divji-planet","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/divji-planet\/","title":{"rendered":"Divji planet"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/><strong>Divji planet<\/strong> pripoveduje o\u00a0Omih, \u010dloveku podobnih bitjih, ki si jih je nezemeljska rasa modrih velikanov Draagov udoma\u010dila kot hi\u0161ne ljubljen\u010dke. V\u00a0zgodbi, ki se odvije na doma\u010dem planetu Draagov, imenovanem Ygam, spremljamo \u017eivljenje in odra\u0161\u010danje na\u0161ega pripovedovalca, Oma Terra. Ker se uspe Terru osvoboditi izpod su\u017eenjskega jarma, za\u010dne zbirati Ome in voditi svoje ljudstvo k\u00a0skupni vstaji. Domi\u0161ljijska mo\u010d, o\u00a0kateri pri\u010dajo podobe nenavadnih bitij, oblikovanje zvoka in glasba, ter stra\u0161ljive, skrivnostne pokrajine so neizmerni in nepozabni.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Film je bil v\u00a0svojem \u010dasu zelo kontroverzen zaradi politi\u010dne in socialne anga\u017eiranosti, obdelane v\u00a0\u017eanru znanstvene fantastike in v\u00a0animirani tehniki izrezljanke. Na splo\u0161no velja za alegorijo o\u00a0sovjetski okupaciji \u010ce\u0161koslova\u0161ke.<\/p>\n<p><strong>portreta re\u017eiserja in scenarista<\/strong><br \/><strong>Ren\u00e9 Laloux<\/strong> (1929\u20132004) se rodi v\u00a0Parizu, kjer kasneje na umetni\u0161ki akademiji \u0161tudira slikarstvo. Po \u0161tudiju sprva dela v\u00a0ogla\u0161evanju, nato se zaposli v\u00a0psihiatri\u010dni ustanovi Cour Cheverny, kjer za\u010dne pri delu z\u00a0gojenci eksperimentirati z\u00a0animacijo. Prav tam leta 1960\u00a0ustvari animirani kratkometra\u017eec <strong>Opi\u010dji zobje<\/strong> (<strong>Les Dents du Singe<\/strong>) v\u00a0sodelovanju s\u00a0studiem Paula Grimaulta in po predlogi scenarija pacientov psihiatrije. Z\u00a0drugim pomembnim sodelavcem, Rolandom Toporjem, Laloux posname filme <strong>Mrtvi \u010dasi<\/strong> (<strong>Les Temps Morts<\/strong>, 1964), <strong>Pol\u017ei<\/strong> (<strong>Les Escargots<\/strong>, 1965) in svoje najslavnej\u0161e delo, celove\u010derni film <strong>Divji planet<\/strong> (1973). Leta 1981\u00a0sodeluje \u0161e z\u00a0Jeanom Giraudom (M\u0153bius) pri manj poznanem filmu <strong>Gospodarji \u010dasa<\/strong> (<strong>Les Ma\u00eetres du temps<\/strong>). Scenarij za njegov film <strong>Gandahar<\/strong> (1988), posnet po literarni predlogi Jean-Pierra Andrevona, je za ameri\u0161ko sinhronizacijo filma adaptiral znameniti avtor znanstvene fantastike Isaac Asimov.<\/p>\n<p><strong>portret scenarista<\/strong><br \/><strong>Roland Topor<\/strong> (1938\u20131997) se rodi v\u00a0Parizu. Deluje kot slikar, ilustrator, pisatelj, dramatik in filmski re\u017eiser. \u0160tudira na pari\u0161ki akademiji Beaux-Arts, svoje risbe in zgodbe pa prvi\u010d objavi v\u00a0revijah <em>Bizarre, Arts, Le Rire &amp; Fiction<\/em>. Leta 1962\u00a0soustanovi gibanje Panic s\u00a0Fernandom Arrabalom in Alejandrom Jodorowskyim; to spodbudi nastanek kar nekaj knjig, vklju\u010dno z\u00a0<em>Le Locataire Chim\u00e9rique<\/em> (1964), <em>Les M\u00e9moires d\u2019un vieux con<\/em> (1975) in <em>Caf\u00e9 Panique<\/em> (1981). Ikonoklasti\u010dni Topor izkori\u0161\u010da razli\u010dne medije, prek katerih deli svoj absurdisti\u010dni pogled na svet. Vse njegovo delo odra\u017ea razpolo\u017eenje, ki izhaja iz gibanja Panic. Kot graver in slikar ustvari slike s\u00a0\u010darobno lu\u010djo za Fellinijev film <strong>Casanova<\/strong> leta 1975.\u00a0Film <strong>Najemnik<\/strong> Romana Polanskega iz leta 1976\u00a0temelji na Toporjevem romanu <em>Le Locataire Chim\u00e9rique<\/em>. Topor ilustrira \u0161tevilna literarna dela, vklju\u010dno s\u00a0celotnim opusom Marcela Aym\u00e9a. Leta 1978\u00a0oblikuje scenografijo in kostume za Ligetijevo opero <em>Le grand Macabre<\/em>, leta 1985\u00a0za Poulencovo in Appoinairovo <em>Les Mameles de Tiresias<\/em>, leta 1990\u00a0za Mozartovo <em>\u010carobno pi\u0161\u010dal<\/em> in v\u00a0letu 1991\u00a0za Jarryjevega <em>Kralja Ubuja<\/em>. Njegovi filmski plakati, predvsem plakat za film Volkerja Schl\u00f6ndorffa <strong>Plo\u010devinasti boben<\/strong>, spro\u017eajo kontroverzne odzive. Kot pisec je znan po kombiniranju nadrealizma s\u00a0\u010drnim humorjem. Roland Topor je prejemnik \u0161tevilnih nagrad za kostumografijo in scenografijo. Leta 1981\u00a0prejme nacionalno veliko nagrado za grafi\u010dne umetnosti leta in <em>Grand Prix des Arts de la Vile de Paris<\/em>.<!-- by Texy2! --><!-- \/node-inner,\/node --><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>zgodbaDivji planet pripoveduje o\u00a0Omih, \u010dloveku podobnih bitjih, ki si jih je nezemeljska rasa modrih velikanov Draagov udoma\u010dila kot hi\u0161ne ljubljen\u010dke. V\u00a0zgodbi, ki se odvije na doma\u010dem planetu Draagov, imenovanem Ygam, spremljamo \u017eivljenje in odra\u0161\u010danje na\u0161ega pripovedovalca, Oma Terra. Ker se uspe Terru osvoboditi izpod su\u017eenjskega jarma, za\u010dne zbirati Ome in voditi svoje ljudstvo k\u00a0skupni vstaji.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1303,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1302"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1303"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1302"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}