{"id":1296,"date":"2020-01-03T13:03:02","date_gmt":"2020-01-03T12:03:02","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kuhati-zgodovino\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:42","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:42","slug":"kuhati-zgodovino","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kuhati-zgodovino\/","title":{"rendered":"Kuhati zgodovino"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Portret voja\u0161kih kuharjev iz vseh kotov Evrope, ki so slu\u017eili v razli\u010dnih armadah ter do\u017eiveli in pre\u017eiveli vse vojne vihre evropskega 20. stoletja, od druge svetovne vojne, prek \u010ce\u010denije in \u010ce\u0161koslova\u0161ke, do Balkana in Rusije. Njihovi spomini razkrivajo velike zgodovinske dogodke iz osebnega pogleda, ki se v marsi\u010dem razlikuje od uradne verzije preteklosti, kot jo pi\u0161ejo knjige in zgodovinski arhivi. Popeljejo nas v zakulisje dejstev \u2013 vojnih napovedi, bitk in mirovnih sporazumov. Spregovorijo o tem, kako osnovne potrebe tiso\u010derih oboro\u017eenih in la\u010dnih \u017eelodcev odlo\u010dajo o zmagah in porazih dr\u017eavnikov. O poljski kuhinji kot modelu sveta, kjer kuhanje hrane postaja taktika boja \u2013 boja za velike ideale, ki stojijo na trdnih nogah jedilne mize.<\/p>\n<p>Dokumentarni film o 6 vojnah, 10 receptih in 60.361.024 mrtvih pi\u0161e evropsko zgodovino z vojno in revolucijo o\u017eigosanega 20. stoletja na novo: s perspektive tistih, ki so jo na prav posebnih frontah, v poljskih kuhinjah in voja\u0161kih kantinah, me\u0161ali s kuhalnicami.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<br \/>V filmu najdete recepte za pripravo:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ra\u017enji\u010dev za \u010deto ruskih vojakov,<\/li>\n<li>kruha za 18 milijonov nem\u0161kih vojakov,<\/li>\n<li>pala\u010dink za 11 milijonov padlih ruskih vojakov,<\/li>\n<li>zastrupljenega kruha za 1000 ujetih esesovcev,<\/li>\n<li>mad\u017earskih klobas za 120.000 sovjetskih okupatorjev,<\/li>\n<li><em>coq au vin<\/em> za 500.000 francoskih vojakov,<\/li>\n<li>polnjenih jur\u010dkov za 500.000 sovjetskih okupatorjev,<\/li>\n<li>teletine za 80.000 hrva\u0161kih vojakov,<\/li>\n<li>paprika\u0161a za 74.000 srbskih vojakov,<\/li>\n<li>dunajskih zrezkov za 19 utopljenih tovari\u0161ev<\/li>\n<li>in poslednje ve\u010derje za mar\u0161ala Tita &#8230;<\/li>\n<\/ul>\n<p>Za peko kruha za 18 milijonov nem\u0161kih vojakov potrebujete: 4500\u00a0ton bele moke, 3600 ton me\u0161ane moke, 1350 ton pekovskega kvasa, 54 ton obi\u010dajnega kvasa, 23.850 hektolitrov vode, 157,5 tone \u00bbosnovne me\u0161anice\u00ab ter \u0161\u010depec soli. Za poslednjo ve\u010derjo mar\u0161ala Tita pa: 2 dl goveje ju\u0161ne osnove, 0,3 kg pi\u0161\u010dan\u010djega mesa brez kosti, 0,3 kg krompirja, 0,06 kg masla in prav tako \u0161\u010depec soli.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbVoja\u0161kih kuharjev nikoli ne omenjajo v zgodovinskih knjigah, pa vendar so tudi oni prispevali svoje k poteku zgodovine. Na razplet na boji\u0161\u010du so imeli specifi\u010den, a do danes precej zapostavljen vpliv. \u2019La\u010den vojak se ne po\u010duti varnega,&#8217; vihte\u010d klobaso razlaga voja\u0161ki kuhar. Preudarno hranjenje \u010det je takti\u010dna strategija, ki so jo v glavnih evropskih konfliktih 20. stoletja uporabili s presenetljivimi rezultati. Dokumentarec temelji na spominih in opisih osebnih usod voja\u0161kih kuharjev \u2013 ljudi, ki so stali v ozadju velikih zgodovinskih trenutkov \u2013 ter tako predstavlja nov, sve\u017e pogled na evropsko zgodovino 20. stoletja. \/&#8230;\/ Ideja o projektu se mi je porodila zelo spontano. Pogosto sem kuhal skupaj z o\u010detom, ko sem ga obiskal doma. Neko\u010d sva se pogovarjala o kuhanju v vojski, kako te\u017eko je skuhati nekaj posebnega za tako veliko \u0161tevilo jedcev ter kako pomembno je kuhati dobro za vojake, saj ima hrana velik vpliv na njihovo moralo. Tako sva za\u010dela razmi\u0161ljati o tem, kako lahko kuhar s svojo kuho vpliva na izid bitke in kako lahko ena sama bitka spremeni zgodovino.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Kerekes, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Peter Kerekes (rojen leta 1973 v Ko\u0161icah, Slova\u0161ka) je re\u017eiser, pisatelj ter predavatelj na bratislavski Akademiji za glasbo in dramske umetnosti. Avtorjev celove\u010derni dokumentarni prvenec <strong>66 sez\u00f3n<\/strong> je \u010de\u0161ka kritika izbrala za najbolj\u0161i dokumentarec leta 2003, nagrajen pa je bil tudi kot najbolj\u0161i srednjeevropski dokumentarni film na festivalu v Jihlavi. Leto kasneje je sodeloval pri dokumentarnem omnibusu <strong>\u010cez meje <\/strong>(<strong>Across the Border<\/strong>), seriji meditacij o konceptu meje, ki so ga poleg Kerekesa podpisali \u0161e Pawel Lozinski (Poljska), Jan Gogola (\u010ce\u0161ka), Robert Lakatos (Mad\u017earska) in Biljana \u010caki\u0107 Veseli\u0107 (Hrva\u0161ka\/Slovenija). Na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih nagrajeni <strong>Kuhati zgodovino <\/strong>je avtorjev drugi samostojni dokumentarni celove\u010derec.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbSpoznamo tudi nekaj ritualnih posebnosti, ki se nana\u0161ajo na zadnje ve\u010derje ali hrano namenjeno mrtvim. Film ne zamol\u010di niti pojava sovra\u0161tva, ki e lahko izrazi tudi kot zani\u010devanje do nacionalne kuhinje, niti vloge kuharja kot preizku\u0161evalca jedi. Vsebinsko ga povezuje vo\u017enja s helikopterjem, ki na dolgih jermenih preva\u017ea poljsko kuhinjo s prizori\u0161\u010da na prizori\u0161\u010de. Do zadnjega, ki \u010dudovito zdru\u017euje elemente zraka, vode in zemlje. Film ni le dokumentarni prese\u017eek, ampak tu in tam tudi metafora za razmislek o vojni z mo\u017enim protivojnim nabojem. <strong>Kuhati zgodovino<\/strong> je zagotovo eden tistih filmov, ki jih je letos treba videti. Je vsebinsko dopolnilo reka, da gre ljubezen skozi \u017eelodec, saj gre tokrat za hrano, ki nevidno vpliva na potek zgodovine. Samo sit vojak namre\u010d lahko izbojuje zmago. Glede tega so si enotni vsi pre\u017eiveli.\u00ab<br \/>&#8211; Neva Mu\u017ei\u010d, <em>RA Slovenija<\/em><\/p>\n<p><em><\/em>\u00bb<strong><\/strong>Dokumentarec <strong>Kuhati zgodovino<\/strong> bi ne glede na to. da se v glavnem dogala v kuhinjah v zaledju front in boji\u0161\u010d te\u017eko ozna\u010dili za vojni ali kulinari\u010dni film. Brez te\u017eav pa mu pripi\u0161emo tendence sociolo\u0161ke ali antropolo\u0161ke raziskave, kajti kuharski recepti so pravzaprav stvar materialne kulture. \/..\/ <strong>Kuhati zgodovino<\/strong> pravzaprav pretanjeno olupi, obre\u017ee, izko\u0161\u010di\u010di, naseklja in pred gledalca postavi skoraj vse komponente vojne &#8211; nacionalizem, ma\u0161\u010devanje, brez\u010dutnost, ob\u010dutek krivde. \/..\/ \u010ce je <strong>Kuhati zgodovino<\/strong> \u017ee treba opredeliti, je to zagotovo protivojni film. \u010clove\u0161ke krutosti ne posku\u0161a omiliti, nasprotno &#8211; jasno jo poka\u017ee, a ob tem ne slika v \u010drno-beli tehniki. Ker pripoveduje s stali\u0161\u010da slehernika, obi\u010dajne\u017ea, fresko krvavega 20. stoletja, prestreljenega z vojnami, izri\u0161e z vsemi barvami \u010dlove\u0161kih ob\u010dutij. In ob tem ne skopari z ironijo in sarkazmom.\u00ab<br \/>&#8211; Maksimiljana Ipavec, <em>Primorske novice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIn prav v tem je \u010dar Kereksovega dela, da nam namre\u010d te intimne izpovedi ne nizajo le novih faktov o \u017ee znanih trenutkih iz zgodovine, pa\u010d pa nam prina\u0161ajo tisto, kar uradne zgodovine obi\u010dajno izpustijo: ob\u010dutenja preprostih ljudi ob prelomnih zgodovinskih trenutkih in \u010dustva, ki so se jim ob njih porodila (brez cenzure, od \u017ealosti in radosti do peko\u010de krivde in teptajo\u010dega sovra\u0161tva). Temu je podrejena tudi organizacija materiala (od arbitrarnega izbora vojnih konfliktov in voja\u0161kih posredovanj, ki bodo omenjena v filmu, do arhivskega materiala, pri katerem je bil kriterij izbora ve\u010d kot o\u010ditno le stopnjevanje dolo\u010dene atmosfere, ne pa dopolnjevanje z informacijami), ki ga je Kerekes vklju\u010dil v svoje delo, ter rekonstrukcija nekaterih dogodkov. Predvsem pri slednjih je Kerekes pokazal veliko duhovitosti in domi\u0161ljije, saj ponudijo nekaj najsijajnej\u0161ih trenutkov filma: na primer do\u017eiveto pripovedovanje nem\u0161kega kuharja o be\u017eanju pred ruskim tankom ali pa vizualno atraktivna rekonstrukcija postopkov Titovega uradnega oku\u0161evalca hrane. <strong>Kuhati zgodovino<\/strong> ni prelomno delo sodobnega dokumentarizma, a prav tako ni mogo\u010de spregledati, da nam prina\u0161a sve\u017e pogled na nekatere znane teme, ki ga za\u010dini z nekonvencionalnim formalnim pristopom ter nas ob tem spomni, da se izgradnja vsake nacionalne identitete pri\u010dne prav pri hrani. \u00ab<br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>Pogledi<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSlova\u0161ki re\u017eiser Peter Kerekes ponudi fascinanten sociolo\u0161ki uvid s pomo\u010djo sijajno zastavljenih intervjujev z ducatom voja\u0161kih kuharjev in osebnim poku\u0161evalcem mar\u0161ala Tita. Skozi strukturo posameznih epizod, ki zadevajo voja\u0161ke spopade, kot so denimo 2. svetovna vojna, ruska invazija na Mad\u017earskem, \u010ce\u0161koslova\u0161kem in v \u010ce\u010deniji, francosko-al\u017eirska vojna in prelivanje krvi na Balkanu, pusti Kerekes svojim zgovornim (in ve\u010dinoma postaranim) sogovornikom na dolgo in \u0161iroko spregovoriti v monologih in jih le od \u010dasa do \u010dasa spodbode z vpra\u0161anjem. Prek osebnih spominov se priprava hrane prelije v metaforo voja\u0161ke strategije. Naj bodo osebne preteklosti kuharjev \u0161e tako zanimive, pa izjemnost dokumentarca v resnici ti\u010di v teatrali\u010dnosti inscenacije njihovih monologov. To niso le posnetki \u00bbgovore\u010dih glav\u00ab, pa\u010d pa se izpovedi ves \u010das odvijajo na domiselnih in domi\u0161ljenih ozadjih, ki \u010dudovito bogatijo njihove zgodbe. Peter Silbernagel, edini \u010dlan posadke, ki je pre\u017eivel potop podmornice Hai leta 1963, na primer pripoveduje o svoji izku\u0161nji med pripravo zrezkov na pe\u0161\u010deni pla\u017ei v nem\u0161kem Syltu, ko mu plima nenadoma odnese mizo. \/&#8230;\/ Kerekes nam tudi poka\u017ee, kako se sovra\u0161tvo med narodi zrcali v podcenjevanju tujih nacionalnih kuhinj. To opazko sijajno povzame pri\u010devanje Branka Trbovi\u0107a, Titovega osebnega poku\u0161evalca, ki v opisovanju razlik med kulinari\u010dnimi preferencami Srbov, Hrvatov in Bosancev nazorno ilustrira kipe\u010di nacionalizem biv\u0161e Jugoslavije.\u00ab<br \/>&#8211; Alissa Simon, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZgodovina, kot vas je v \u0161oli niso nikoli u\u010dili. <strong>Kuhati zgodovino <\/strong>nas posveti v skrivnosti 12 voja\u0161kih kuharjev, ki so vladali z mesoreznicami, no\u017ei in ponvami. Razkrije nam vpliv mo\u017e, ki so dr\u017eali kuhalnice. \/&#8230;\/ Re\u017eiser sopostavlja podobe vojne in hrane. Letalo na jermenih preva\u017ea poljsko kuhinjo. Vojaka ustrelijo. Francoski kuhar po dvori\u0161\u010du preganja petelina. Mo\u017e zgrabi skledo, da bi vanjo ujel kri zaklanega pra\u0161i\u010da. Sneg prekriva mrtva telesa. Kruh vzhaja. Bombe eksplodirajo. Poslu\u0161amo pripovedi kuharjev iz druge svetovne vojne, al\u017eirske vojne, mad\u017earske revolucije leta 1956, okupacije \u010ce\u0161koslova\u0161ke leta 1968, balkanske vojne in \u010ce\u010denije. Nekateri so preizku\u0161ali jedi, \u010de niso morda zastrupljene, drugi so s hrano zastrupljali sovra\u017enika in tretji so zanj kuhali.\u00ab<br \/>&#8211; Lesley Simpson, <em>The Toronto Star<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZa izjemno nekonvencionalen pristop, ki s pomo\u010djo insceniranih pri\u010devanj in arhivskih posnetkov osnovno potrebo hranjenja privede do vreli\u0161\u010da. Rezultat je sprevr\u017eena vojna gostija, za\u010dinjena s \u0161\u010depcem sarkazma.\u00ab<br \/>&#8211; obrazlo\u017eitev \u017eirije Mednarodnega filmskega festivala Viennale 2009<\/p>\n<p>\u00bbZa izvirnost in humor ter za prikaz vojne iz povsem nepri\u010dakovanega zornega kota, ki gledalca \u0161okira, zabava in podu\u010di.\u00ab<br \/>&#8211; obrazlo\u017eitev \u017eirije Mednarodnega filmskega festivala v Chicagu 2009<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Dokumentarni film o 6 vojnah, 10 receptih in 60.361.024 mrtvih pi\u0161e evropsko zgodovino z vojno in revolucijo o\u017eigosanega 20. stoletja na novo: s perspektive tistih, ki so jo na prav posebnih frontah, v poljskih kuhinjah in voja\u0161kih kantinah, me\u0161ali s kuhalnicami.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1297,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1296"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1297"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1296"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}